Včerajšnje razprave se je udeležil tudi Masleša, čeprav na sejo ni bil povabljen. Pojasnil je, da so bile zopet ponovljene nekatere neresnice, na katere želi odgovoriti. Kot je znano, poslanci SDS in nekateri vrhovni sodniki problematizirajo njegovo vlogo v začetku osemdesetih let, ko je kot preiskovalni sodnik opravil ogled ustrelitve prebežnika na jugoslovansko-italijanski meji. Masleša včeraj dopoldne še ni prišel na vrsto za razpravo, je pa po prekinitvi seje povedal, da lahko očitke na njegov račun ovržeta tako tožilec kot strojepiska, ki sta bila priči omenjenega dogodka. Pričanje strojepiske je overil tudi notar, tožilec pa je pripravljen svoje pričanje kadarkoli in kjerkoli ponoviti.
V poslanski skupini SDS so že na začetku seje predlagali umik razprave o Masleševi kandidaturi, saj bi bilo po njihovem treba razčistiti vse trditve in odpraviti vse dvome o primernosti kandidata, ki so se v preteklih dneh pojavili v javnosti. Poslanci so ta predlog zavrnili, zato so v SDS nato predlagali še preložitev razprave, vendar tudi ta predlog ni uspel.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da bi bilo treba trditve ustavnega sodnika Jana Zobca in drugih vrhovnih sodnikov, ki so problematizirali ravnanje Masleše, preveriti. Pravosodni minister Aleš Zalar bi moral po njegovem iz arhivov pridobiti dokumente, ki bi potrdili ali ovrgli trditve sodnikov. Če Zalar tega ne bo storil, je Tanko že napovedal možnost ustanovitve posebne preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s to zadevo.
Ostro je nastopil tudi Vinko Gorenak (SDS), ki je Maslešo označil celo za slovenskega Kurta Waldheima, za katerega se je kasneje, ko ni bil več generalni sekretar Združenih narodov, izkazalo, da je sodeloval v enotah nemške vojske na območju nekdanje Jugoslavije.
Glede Masleše imajo pomisleke očitno tudi nekateri poslanci Zares. Vodja omenjene poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem je namreč napovedala, da se bo glasovanja o Masleši vzdržala. Večina poslancev Zares po njenih besedah sicer kandidata podpira, sama pa je, kot je poudarila, razočarana nad predlogom, saj "vzbuja določene težave". Zalokar-Oražmova bi želela na tem mestu kandidata, ki bi bil sprejemljiv za vse.
Minister Zalar je očitke zoper kandidata ponovno zavrnil. Zatrdil je, da je Masleša kot preiskovalni sodnik opravljal zakonito vlogo in ni verificiral nobenih ubojev prebežnikov preko tedanje italijansko-jugoslovanske meje, ampak je le ugotavljal dejstva. Trditve, da je bil Masleša dolžan - ker je videl, kaj se je na kraju ogleda zgodilo - sprožiti kazenski postopek, po besedah ministra ne držijo: "To ni bila in tudi danes ni naloga preiskovalnega sodnika, ampak naloga tožilca."
