Glede poslov na Zahodnem Balkanu, o katerih se v zadnjih dneh govori v medijih, je Jašovič izrazil prepričanje, da jih bo banka obvladala. Po njegovih besedah gre sedaj za vprašanje njihove razrešitve, saj so bile potrebne slabitve že narejene.

Prvi mož druge največje slovenske banke, Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Matjaž Kovačič je medtem napovedal, da bodo slabitve ob koncu leta najverjetneje pristale na lanski ravni, to je okoli 44 milijonov evrov. Glede rezultata banke oz. skupine pa ni želel govoriti.

NKBM je sicer po njegovih besedah v prvih desetih mesecih kreditiranje gospodarstva povečala za štiri odstotke in tako tudi okrepila tržni delež na poslovanju s podjetji ter tudi z gospodarstvom.

Razmere v bančništvu so sicer po njegovih besedah primerne stanju v gospodarstvu, zaradi česar se povečuje delež slabih naložb. Prepričan je, da je banka kapitalsko dovolj trdna, da to obvlada.

Različni rezultati bank so sicer po njegovem mnenju posledica različnih politik v preteklosti, pri upravljanju bank pa bi bilo treba po njegovem mnenju večji poudarek kot regulativi dajati morali in človeškim dejavnikom.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je še enkrat poudaril, da so banke stabilne, saj bi drugače že ukrepali. Banka Slovenije kot nadzornik namreč spremlja dogajanje v bankah in ukrepa, kjer je treba, čeprav tega ne počne javno.

Kranjec je pojasnil, da so tudi slovenske banke v letih debelih krav sledile trendom (pre)hitre rasti posojil, zaradi česar so se ustvarjali baloni. Tudi brez zapletenih finančnih instrumentov lahko namreč po njegovih besedah pride do sorazmerno visokega obsega slabih posojil oz. naložb.

Prvi mož Banke Slovenije ugotavlja, da v javnosti obstaja nerazumevanje, češ da lahko nadzorniki izraža mnenja o posameznih komercialnih poslih bank. Banka Slovenije tega ne more početi, temveč lahko glede na oceno posla le zahteva dodatno kapitalsko okrepitev.

Če bi bilo drugače, bi bila Banka Slovenije planski organ, Slovenija pa bi bila v planskem gospodarstvu, je bil jasen.

Glede dileme, katere banke so uspešnejše, tiste v domači ali tuji lasti, ni bil povsem jasen. Rekel je, da so se dobički slovenskih bank lani glede na 2008 prepolovili, letos pa se bodo znova. "Naše banke niso posebno donosne," je povedal.