S tem ni zagotovil, da bo res tako, čeprav bi bilo to edino logično. Vlada je namreč aprila letos sprejela državni program paliativne oskrbe, pravkar pa so končali tudi enoletni pilotni projekt izvajanja paliativne oskrbe v treh slovenskih regijah.
Ni (še) denarja, ni (še dovolj) ljudi
Zato so izpolnjeni vsi pogoji za čimprejšnjo organizacijo mreže timov paliativne oskrbe z regijskimi in nacionalnimi koordinatorji, za sistematično izobraževanje paliativne oskrbe in predvsem za kadrovsko finančno ureditev panoge v celotnem zdravstvenem sistemu. Prav na slednje opozarja Urška Lunder, saj pravi, da po končanem pilotnem projektu niso zagotovljene finančne podlage, niti kadrovska zasedba koordinirane in neprekinjene paliativne oskrbe kljub že vpeljani praksi v teh regijah. Na neurejeno plačevanje paliativne oskrbe je opozoril tudi Mitja Košnik, direktor Bolnišnice Golnik, kjer to oskrbo sistematično razvijajo od leta 2004: "Paliativno oskrbo smo morali zastaviti kot prostovoljno projektno dejavnost, saj pravno in finančno dejavnost specialističnega paliativnega tima v bolnišnicah do danes ni urejena." Povedal je, da je bil razvoj paliativne oskrbe pri njih mogoč med drugim tudi z viri projekta Evropske unije Opcare, ki pa se izteče marca prihodnje leto. Da se s podobnimi finančnimi težavami srečujejo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v SB Jesenice, sta pritrdili Jožica Červek in Mateja Lopuh.
Po Remškarjevih besedah imamo sedaj prav na osnovi omenjenega pilota vse, kar "potrebujemo za postavitev standardov". Po njegovih zagotovilih je namera ministrstva, da "bodo paliativne oskrbe deležni vsi, ki jo potrebujejo", kar pomeni, da bo treba poskrbeti za mrežo po vsej Sloveniji. Remškar pričakuje, da se bo v urejanje blažilne oskrbe vključilo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Po enoletnem spremljanju bolnikov so ugotovili, da so v Pomurju malo manj kot polovico bolnikov obravnavali v domači oskrbi, kar je bistveno več kot v drugih regijah. "To je mogoče, ker pri nas še obstajajo veččlanske družine, ki lažje skrbijo za bolne v domačem okolju," je prepričana Marija Flisar iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Podporo tudi svojcem
Kako pomembno je sodelovanje svojcev, ve tudi Mateja Lopuh iz bolnišnice na Jesenicah, kjer bolnike obravnavajo ambulantno. Lopuhova je opozorila, da imajo svojci velike težave, ker pri nas za nego svojca, razen za zakonca, ne moreš dobiti bolniškega staleža. Na Jesenicah so se zato povezali s prostovoljci hospica, negovalkami in medicinskimi sestrami, da so bolnim zagotovili varstvo, družabništvo v času, ko so njihovi bližnji na delu. Svojcem pripada samo en teden bolniškega staleža zaradi stresne situacije in tega jim izbrani zdravniki običajno omogočijo v času, ko se njihov bližnji poslavlja. "Ljudje se zavedajo kakovosti življenja, ki jo ponudi domača oskrba. Zagotavljajo jo mesec, dva, kadar to traja šest mesecev ali več, pa je že problem," iz izkušenj pove Lopuhova.
Pilotni projekt je spet razkril, da večina zdravstvenih delavcev nima potrebne izobrazbe za paliativno oskrbo. Verjetno zato tudi zdravniki, kot pravi Košnik, "bežijo od odločitve za paliativno oskrbo in jo prelagajo na medicinske sestre". Zanimanje za dodatno izobraževanje je, saj so morali na primer na Onkološkem inštitutu zaradi velikega zanimanja izobraževanje organizirati štirikrat zapored. Za sistemsko ureditev pa so poskrbeli na ministrstvu za zdravje, kjer so, tako Zdenka Tičar, poskrbeli za dopolnjene kurikule za srednje in višje medicinske šole, ki jih bodo predstavili po novem letu. Edina šola, kjer je mogoče paliativno oskrbo študirati kot izbirni predmet, je za zdaj Višja šola za zdravstveno nego na Jesenicah.
V Sloveniji blažilno oskrbo potrebuje vsako leto okoli 18.000 bolnikov. Čeprav nimamo standardov in urejenega financiranja ter izobraževanja, sta dve središči, Onkološki inštitut in Bolnišnica Golnik, z velikim navdušenjem dosegli akreditacijo za center odličnosti v celostni onkološki in paliativni oskrbi, ki jo podeljuje evropska zveza internistične onkologije. Bo ministrstvo za zdravje po več letih končno le ukrepalo, da bodo bolniki deležni strokovne in neprekinjene paliativne oskrbe, ki njim in njihovim bližnjim dokazano zagotavlja boljšo kakovost življenja v času napredovane bolezni že prihodnje leto?
