Predstavniki zdravnikov so si bili sicer skoraj popolnoma enotni o potrebi po uveljavitvi novih standardov in normativov. Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je glede dokumenta o standardih in normativih, ki je bil v strokovni reviji objavljen februarja in pomeni nek osnutek za razpravo, poudaril, da gre za odprto besedilo.

Kako bi standardi delovali na primarni zdravstveni ravni, pa je pojasnila predsednica zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan. Tako je med drugim spregovorila o t.i. glavarinskem količniku, ki poleg števila pacientov na zdravnika upošteva tudi "zahtevnost" bolnika glede na starostno skupino (višji količnik imajo najmlajši in najstarejši). Ugotavljala je, da je čas, ki ga zdravnik nameni posameznemu bolniku, pomemben dejavnik pri oceni bolnikovega zadovoljstva.

Kljub težavnosti pri določanju standardov je predsednik zdravniškega društva Pavel Poredoš prepričan, da je delo zdravnikov na neki ravni mogoče tudi količinsko izmeriti. Določitev standardov in normativov bo po njegovem rešila problem preobremenjenosti zdravnikov, ki lahko vodi v utrujenost in posledično napake.

Da sedanja kolektivna pogodba predstavlja uravnilovko, pa je izpostavil Matija Cevc. Kot je dejal, bodo standardi in normativi dobrodošlo orodje tudi za delodajalce, saj bodo povprečni plačani povprečno, nadpovprečni pa nadpovprečno. Standardi pa bodo poleg tega omogočili zdravnikom, da pokažejo, kje so dejansko potrebne dodatne zaposlitve.

V razpravo se je vključil tudi minister za zdravje Marušič, ki sicer ni zaprl vrat razpravi o standardih in normativih, ni pa delil optimizma s predhodniki. Sam je na okrogli mizi pogrešal "bolnike, timsko delo, kakovost in integralno obravnavo". Problem po njegovo tudi ni, da standardov ne bi imeli, temveč ali smo se pripravljeni soočiti z dejstvi, do katerih nas pripeljejo.

Prav tako standardi in normativi ne bodo odpravili perečega problema nezadostnosti posameznih specialnosti. Zato sam verjame "v druge poti" in zagovarja, naj se čim prej lotimo merjenja produktivnosti in kakovosti kot osnove za nagrajevanje zdravnikov.

Marušič opozarja na potrebo po spremembi zdravstvenih zavarovanj do 2014

Sprememba sistema zdravstvenih zavarovanj, večja avtonomija zdravstvenih zavodov in plačevanje po produktivnosti so med glavnimi prioritetami, ki jih je minister za zdravje Dorjan Marušič izpostavil na današnjem poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice AmCham v Sloveniji. Spremembe v zdravstvenih zavarovanjih so nujne do leta 2014, pravi.

Leta 2014 bo stopila v veljavo direktiva, ki ureja pravice bolnikov pri čezmejnem zdravljenju. Ta bo za naš zdravstveni sistem po prepričanju ministra prinesla velike spremembe, čeprav Marušič ni prepričan, da se slovenski izvajalci tega že zavedajo.

Uveljavitev direktive bo po njegovih besedah priložnost, da slovensko zdravstvo privabi okoli 10 odstotkov tujih bolnikov, ki bodo "plačevali iz svojega žepa", a prinese lahko tudi odliv slovenskih bolnikov v tujino. Da bo slovensko zdravstvo lahko izkoristilo to priložnost, bodo morale naše zdravstvene ustanove pridobiti akreditacije, opozarja.

V zvezi z direktivo je Marušič še opozoril, da bo leta 2014 "težko preživeti, če ne bomo izpeljali sprememb zakonodaje", zato je nujno, da odpremo trg zdravstvenih zavarovanj. Možne so številne rešitve, meni Marušič, ki pozdravlja to, da se tudi v zavarovalnicah zavedajo nuje po spremembah.

Minister je v svoji predstavitvi vizije sprememb v zdravstvenem sistemu izpostavil tudi prepričanje, da bi Slovenija "v idealnih pogojih" v naslednjih pet letih potrebovala okoli pet novih bolnišnic, sedanje objekte, ki so za časom glede na današnje znanje in tehnologijo, pa bi morali nameniti za druge dejavnosti.

Ta nova mreža bolnišnic naj bi bila zasnovana na podlagi realnih potreb prebivalstva - na primer ena bolnišnica za celotno Gorenjsko. Po njegovem prepričanju bi za pokritje potreb slovenskega prebivalstva zadostovalo pet bolnišnic ob dveh univerzitetnih kliničnih centrih.

Opozoril je na nesmisle sedanje mreže bolnišnic - ko lahko na primer na poti od avstrijske do hrvaške meje najdemo okoli pet porodniških oddelkov, kjer vsako noč dežura 22 zdravnikov, pri tem, da imajo v nekaterih porodnišnicah komaj en porod vsake tri dni.

Minister je prepričan, da bi s tovrstnimi racionalizacijami brez težav našli denar za razvoj novih tehnologij.

Predstavnike gospodarstva, ki so se udeležili današnjega zajtrka, je med drugim zanimalo, ali minister razmišlja tudi o bolj učinkovitih pristopih k investicijskim projektom - da se ne bi ponovila zgodba desetletne gradnje pediatrične klinike. V zvezi s tem je Marušič pojasnil, da vizijo ima, vendar dokler ne bo imel zelene luči premiera Boruta Pahorja, o tem še ne želi javno govoriti.