Po pravilniku naj bi dežurstvo načeloma organizirali le še takrat, kadar bo obremenjenost zaposlenega v času neprekinjene nujne medicinske pomoči dosegala 25 do 75 odstotkov običajne delovne obremenitve, je ob predstavitvi pravilnika na današnji seji zdravstvenega sveta povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen.

Običajna delovna obremenitev sicer pomeni povprečno dnevno obremenitev zdravstvenega delavca v rednem delovnem času na delovnik. V naslednjih dneh bodo na ministrstvu tudi natančno razdelali rezultate ankete, ki so jo naslovili na slovenske zdravstvene ustanove, glede obremenjenosti posameznih dežurnih mest ter tako določili povprečno obremenjenost dežurnega mesta, pravi Eržen.

Kadar bo obremenjenost presegala 75 odstotkov običajne delovne obremenitve, bi glede na pravilnik organizirali izmensko delo, kadar bi bila manjša od 25 odstotkov, pa bi lahko organizirali stalno pripravljenost.

Po besedah Eržena v zdravniškem sindikatu Fides na to ne pristajajo, saj je za njih sprejemljiva največ 50-odstotna obremenjenost. Poleg tega za sindikat ne pride v poštev niti oblika dela kot stalna pripravljenost.

Nov pravilnik tako po besedah sekretarja predvideva tudi združevanje primarnih ter sekundarnih zdravstvenih zavodov, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč, prav tako združevanje primarnih zdravstvenih zavodov med sabo ter sekundarnih med sabo.

Tako naj bi po pravilniku zdravstveni domovi in bolnišnice skupaj izvajali nujno medicinsko pomoč, kadar bo oddaljenost med njimi manjša od 15 kilometrov. Skupno nujno pomoč bodo morali imeti tudi zdravstveni domovi, kadar bodo med seboj oddaljeni manj kot 20 kilometrov.

Po pravilniku naj bi redni program v okviru specialistične bolnišnične dejavnosti izvajali najmanj od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure.

Pravilnik po trditvah Eržena prinaša bolj pravično plačilo dežurnih mest, saj bo posamezni zdravnik poslej plačan glede na obremenjenost, medtem ko je sedaj plačilo odvisno od časa dežuranja.

Strokovni direktor Interne klinike na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Zlatko Fras meni, da določba pravilnika glede časovne opredelitve izvajanja rednega programa depreviligira zdravstvene delavce v primerjavi z drugimi.

Fras prav tako meni, da je v številnih zdravstvenih zavodih neprekinjeno zdravstveno varstvo organizirano bolj racionalno, kot pa je to opredeljeno v pravilniku. Zato ocenjuje, da bi morala biti organizacija dežurne službe prepuščena zavodom, saj oni sami razpolagajo s sredstvi.

Direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik meni, da je pravilnik številnih točkah pri opredeljevanju primarne zdravstvene ravni problematičen.

Boris Kramberger iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je dejal, da na zavodu pozdravljajo rešitve v smeri, kot jih predvideva pravilnik. Opozoril pa je na potrebo po uskladitvi s pravilnikom o službi nujne medicinke pomoči.

Oblikovanje pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva je del septembrskega sporazuma med ministrom za zdravje Dorjanom Marušičem in zdravniškim sindikatom Fides, s katerim so prekinili zaostrujoče stanje v zdravstvu, potem ko večina zdravnikov več ni bila pripravljena delati preko polnega delovnega časa.

S pravilnikom želijo na ministrstvu za zdravje v naslednjih petih oz. desetih letih doseči razbremenjenost zdravnikov. Po zbranih pripombah bodo pravilnik na ministrstvu dopolnili, v javni razpravi bo pa do 9. novembra. Izvajalci se mu bodo predvidoma morali prilagoditi do novega leta.