V briški oljarni so lani predelali 150 ton oljk, od tega 30 ton iz oljčnih nasadov v Italiji. V Društvu oljkarjev Brda imajo skoraj 200 članov. "Že vrsto let se oljkarji srečujemo s problemom davkov. Ker se oljkarstvo pri nas komaj razvija, rabimo vzpodbudo in pomoč, ne pa izrednih davkov. Iz kmečkih pridelkov je namreč država izvzela le oljke in vino. Oljkarstvo obravnavajo, kot da gre za kakšno eksotiko. Zato je tudi vsaj polovica oljčnih nasadov nelegaliziranih. Zanimivo pa je, da nekaj podobnega ne velja za buče in bučno olje," se čudi starosta slovenskih oljkarjev Bruno Podveršič iz vasi Gradno v Brdih, ki pravi, da Slovenci v dvajsetih letih samostojnosti še vedno nismo spoznali našega oljkarskega prostora, saj celo v osmem zvezku Enciklopedije Slovenije piše, da oljke rastejo samo na Koprskem in da je obalni pas od Savudrije do Devina najsevernejša meja gojenja oljk.
Elizej Prinčič, predsednik Zveze oljkarskih društev Slovenije, pa je dodal, da je oljkarstvo v Sloveniji sicer kultura s tisočletno tradicijo, vendar pa je tako specifična, da jo težko primerjamo z ostalimi kmetijskimi proizvodi. Glavna skrb zveze v prihodnje bo ureditev zakonodaje na tem področju, od katere je odvisen tudi nadaljnji razvoj pridelovanja oljk. Poseben problem predstavlja po besedah Prinčiča tudi strokovna organiziranost pridelovalcev. Glede očitkov, ki se pojavljajo na južnem Primorskem, češ da briška torklja dela nelegalno, pa je Prinčič poudaril, da je oljarna registrirana kot živilski obrat, da ima tako kot lani vso potrebno dokumentacijo in po mnenju strokovnjakov, tudi iz tujine, v njej že peto leto pridelujejo izvrstno olje.
