Benedikt XVI. je pravzaprav poveličeval - in blagoslovil - znanost in znanstvenike v nagovoru Pontifikalni akademiji znanosti, prav tako je o njej navdušeno govoril. Jasno pa je dejal, da je del vloge znanosti tudi ta, da razodeva Boga v vesolju. "Znanstveniki ne ustvarijo sveta, o njem se le učijo, saj ga poskušajo nato posnemati," je dejal papež.
"Znanstvenikova izkušnja kot človeškega bitja je torej tista z zaznavanjem stalnosti, zakona..., da ni ničesar ustvaril, temveč je namesto tega le opazoval," je dodal. Ta zaznava nas nato "vodi do priznanja obstoja vsemogočnega Razloga, ki je drugačen od tistega, ki ga ima človek, saj podpira celoten svet".
V Dnevniku smo že pisali o tem, da Stephen Hawking v uvodniku knjige The Grand Design pravi, da se z obstojem gravitacije "vesolje lahko in se bo ustvarilo iz nič. Spontano stvarjenje je razlog, zakaj nekaj obstaja, v nasprotju s tem, da ne bi obstajalo nič, pa tudi zakaj obstaja vesolje, zakaj obstajamo mi. Zato se ni treba sklicevati na Boga, ki bi zanetil ogenj in s tem spodbudil nastanek sveta."
