Začnimo z najboljšimi na svetu in še tretjič zapored so to Brazilci. Kako je bila vam všeč njihova igra?

Brazilija ni več tisto, kar je bila pred leti. Prišli so novi igralci, tako je na poziciji podajalca zdaj Bruno Rezende, na centru pa se je pojavil Lucas, ki je nasledil Gustava. Na vseh pozicijah imajo še vedno toliko kakovostnih igralcev, da jim ni težko. Imeli so nihanja v igri, ki so bila bolj očitna kot pred leti in videlo se je, da so manj sigurni. Imajo pa takšen ritem igre, da jim drugi zelo težko parirajo.

Zanimivo, da praktično vsi brazilski reprezentanti igrajo doma. Kakšen vpliv ima to na izbrano vrsto?

Pred leti so v Italiji igrali in se kalili vsi najboljši - Rusi, Brazilci, Poljaki in odbojkarji z vseh preostalih držav, v zadnjem obdobju pa se jih je veliko vrnilo v domovino. Denimo v Braziliji so se pojavili ljudje, ki hočejo vlagati v odbojko, pa tudi liga nikakor ni slaba. Ne samo, da brazilski reprezentanti igrajo doma, ampak tudi iz preostalih ameriških držav igrajo v tej ligi. Hkrati imajo reprezentanti možnost skupnih treningov, kar omogoča podajalcu Brunu, da ima precej boljši občutek pri razigravanju soigralcev v izbrani vrsti. Celotna liga je organizirana tako, da gre na roko reprezentanci. Igralci so si najprej nabrali izkušenj v tujini, potem pa so se vrnili domov. Primer je Leandro Vissotto, ki je še minulo sezono igral za Trentino, letos pa bo v Braziliji, v reprezentanci pa se vidi, kakšen napredek je naredil v teh letih, ko je igral v Italiji.

Podobno je tudi s Kubanci, ki so izgubili v finalu...

Če bi Kubanci imeli možnost, da gredo v tujino, bi jo zagotovo izkoristili. Gre za odbojkarje, ki so fizično superiorni belim igralcem in jim ni para na tem področju.

V preteklosti se je že dogajalo, da so najboljši kubanski igralci prebegli v Evropo, saj jim državne oblasti niso dovolile prestopa v Evropo. Se lahko kaj podobnega ponovi tudi zdaj?

Če se določen Kubanec pri 18 letih odloči za prebeg v Evropo, gre v neznano. Drugo je, če je bil že prej leto ali dve v Evropi v kakšnem klubu, kot se je dogodilo pri tisti skupini kubanskih igralcev pred leti, ki so imeli določeno izkušnjo z Evropo in so vedeli, kam prihajajo. Zdajšnja generacija pa ne pozna drugega življenja kot tistega, ki ga imajo zdaj na Kubi.

Kako se bodo s četrtim mestom sprijaznili gostitelji Italijani?

Nimajo biti za kaj razočarani. Možnosti so imeli tako kot vsi drugi, še posebno v zaključnem delu. Lahko bi premagali Brazilijo in postali svetovni prvaki, vse je bilo namreč odvisno od njih, enako pa je bilo na tekmi za tretje mesto s Srbijo. Če se ozremo, katere reprezentance so se borile od petega do osmega mesta, pa so lahko Italijani s četrtim mestom kar zadovoljni.

Pri Cuneu in še prej Trentinu je bil vaš soigralec legendarni Srb Nikola Grbić. Ste med mundialom imeli z njim kakšen kontakt?

Z Nikolo sva imela stik preko SMS-sporočil, zdaj, ko bova oba spet v Italiji, pa se bova več slišala. Med svetovnim prvenstvom ga nisem hotel preveč motiti, saj se je moral osredotočiti na tekme in nikakor ni hotel, da bi ga kdo motil. Potreboval je popoln mir, da se je lahko osredotočil na to, kar dela.

Z bronasto kolajno okoli vratu je napovedal reprezentančno slovo.

Ne vem natančno, ali se bo poslovil od Srbije. Potem ko je že toliko let v reprezentanci in v svetovnem vrhu, bo zagotovo sprejel določene odločitve. Za sabo ima bogato zgodovino, saj je začel rosno mlad, zdaj pa se počasi poslavlja na vrhuncu kariere. Odigral bo še sezono ali dve, nato pa bo presedlal na kaj drugega.

Kako bi se na svetovnem prvenstvu odrezala Slovenija? Bi imela kaj možnosti za vidnejši rezultat?

Zagotovo. Že na klubskem področju se vidi, da je Slovenija konkurenčna. Reprezentanco namreč v večjem delu sestavljajo člani ACH Volleyja, gre pa za mlade, kakovostne in sposobne igralce. Brez dvoma je prihodnost v slovenski reprezentanci. Selektor je prinesel svoj način dela in mentaliteto, normalno pa je, da se mora za uspeh vse skupaj poklopiti. Vsak mora dati od sebe najboljše, a kakovost je na naši strani. Videli smo, da je Slovenija premagala Španijo (v kvalifikacijah za EP, op.p.), na svetovnem prvenstvu pa so Španci igrali v končnici tekmovanja.