Nekoliko začudujoče pa smo vsi skupaj varni pred Brandenburškimi vrati v Berlinu. Vsaj zdi se tako. V resnici smo v vsej Nemčiji lahka tarča napada. In kdo nas ogroža? V tej točki je pozorni bralec sam ugotovil, da nas napada Pakistan. Grožnjo gre resno vzeti. Pakistan je atomska velesila.

Začelo se je 3. oktobra, ko je ameriško zunanje ministrstvo objavilo nedolžno opozorilo svojim državljanom. "Zunanje ministrstvo opozarja ameriške državljane na možnost terorističnih napadov v Evropi. Dostopne informacije govorijo, da Al Kaida in pridružene organizacije še vedno načrtujejo teroristične napade." Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo sporočilo na podlagi ugotovitev angleške obveščevalne službe. Telefonski pogovori med Evropo in Pakistanom naj bi govorili o skupinah v Pakistanu, ki nameravajo napasti evropske prestolnice. Opozorilo je prišlo dober teden po tistem, ko so letala zveze Nato prekršila pakistanski zračni prostor in ubila petdeset ljudi.

Ameriško zunanje ministrstvo je svojim državljanom dalo natančne napotke. "Teroristi se lahko odločijo za različna orožja in različne javne ali zasebne cilje. Državljane opozarjamo, da teroristi lahko napadejo javni transport in turistično infrastrukturo. Teroristi so napadli podzemne in nadzemne železnice, letališča in pristanišča. Ameriški državljani morajo biti zelo pozorni, razumeti okolje in sprejeti vse ukrepe za osebno zaščito na potovanju."

Država je že sprejela svoje ukrepe. Ameriška robotska letala so takoj poletela v Pakistan in ubila pet Nemcev, ki naj bi pripravljali napad na Berlin. Ampak hkrati je nemško zunanje ministrstvo sporočilo, da so turisti v Nemčiji popolnoma varni, ker ni nobenih dokazov o konkretnih načrtih za napad na nemška mesta. Običajno natančni Nemci so za svoje državljane izdali misteriozno poročilo. "Nihče ne sme dvomiti, da je Nemčija tarča teroristov," je rekel notranji minister Thomas de Miziere. "Hkrati pa nimamo nobenih konkretnih informacij o nevarnosti napada."

Francozi so okrog Eifflovega stolpa razporedili vojsko, da bi turiste branili pred zakrinkanimi napadalci. Hkrati pa je francosko zunanje ministrstvo izdalo svoje sporočilo francoskim državljanom, naj se izogibajo gneče med obiskom Londona, da jih ne pokosijo krogle. Velika Britanija je že od leta 2003 v stanju največje pripravljenosti v boju proti terorizmu in hkrati ves čas vabi turiste, naj obiščejo London. Nobena vlada ni turistom rekla, naj ne potujejo v evropske prestolnice. Hkrati pa ena za drugo opozarjajo državljane, da je življenje v evropskih prestolnicah skrajno nevarna zadeva.

Ob vsem dolžnem spoštovanju do vlad demokratičnega sveta se ni mogoče znebiti občutka, da skrbijo bolj za varnost svoje zunanje politike kot za varnost svojih državljanov. V Pakistanu so z ustvarjalno politiko miru sprožile vojno, v kateri je v zadnjih štirinajstih dneh umrlo vsaj dvesto ljudi. Pakistanci zdaj streljajo na tuje vojake in lastne ljudi, ki sodelujejo z njimi. Ker bombe padajo na njihove glave, se bo kdo prej ali slej spomnil, da bi metal bombe tja, od koder vojaki prihajajo. Čim uspešnejša bo pacifikacija Pakistana, tem bolj bo ogrožena Evropa. Če do česa res pride, bodo vlade imele mirno vest in nobene odgovornosti, ker so svoje državljane opozorile, da je Evropa smrtno nevaren kontinent in da naj poskrbijo za svojo varnost.

Ampak kako naj se branimo pred napadi iz Pakistana, če lahko napadejo kadar koli in kjer koli? Opozorilo ameriškega zunanjega ministrstva o nevarnosti evropskih prestolnic velja do 31. januarja 2011. Novega leta ne bo varno praznovati niti v Istanbulu, ki je letos evropska prestolnica kulture. Na vsakem koraku lahko dobimo strel v glavo.

Prebivalci Srednje Evrope v trenutkih najhujše stiske izbiramo med dvema obrambnima strategijama, ki sta ju zastavila politični analitik Franz Kafka in zgodovinar Jaroslav Hašek. Prvi je v "Ameriki" napisal sijajno analizo našega sveta, drugi v "Politični in socialni zgodovini stranke zmernega napredka v mejah zakona" naše mesto v njem.

Kot strategija preživetja se obneseta oba. V Kafkovem "Spletu norosti in bolečine" najdemo vodiča, s katerim se učimo počasnega utapljanja v obupu nad svetom. Stalna stopnja nadzorovane melanholije nas pelje skozi življenje, ki ga ni mogoče razumeti, in nas pripelje do njegovega neizogibnega konca v klinični depresiji. Prednost kafkovskega pristopa je v njegovi univerzalni učinkovitosti. Vseeno je, ali smo v svetovni vojni, gospodarskem razcvetu, sredi cvetočega mesta ali v političnem močvirju. Stopnja zmernega obupa je vedno enaka, zdravi se jo z melanholijo. Zunanje okoliščine v ničemer ne vplivajo na počutje. Človek je ali hrošč ali starec, ki čaka pred vrati paradiža. Nekako bo pririnil do konca. Prebivalec Srednje Evrope zaradi tega vedno živi v zadoščenju. Že vnaprej je vedel, da gremo v Evropsko unijo zato, da bi prišli v Pakistan. Klasičen avtor, ki ga razume cela Evropa. Zunanji svet je naš nasprotnik, ki vedno zmaga. Rešitev je v potopitvi v notranji svet bolečega čustvovanja.

Hašek nas uči, da je propad svetovnih imperijev prelepa komedija, v kateri se pošten človek znajde vedno sam. Dobri vojak Švejk potuje skozi svet, kjer ga neznane sile pošiljajo na vojne, zapirajo v zapore, mu dajejo nemogoče naloge in od njega zahtevajo, da izraža lojalnost velikim birokracijam, ki mu preočitno nameravajo škoditi. Na vse se odzove razumevajoče, ker je vse cesarje in njihove vojske srečal v najbližji pivnici piva, kjer so generali in vohuni lokalni originali. Švejk preživi, ker vsakega sovražnika posluša in razume kot tarčo za pripovedovanje zgodb. S tem ga razoroži in ohrani veselje do življenja. Vsi smo ogrožena vrsta.

Za nevarnost iz Pakistana je morda Švejk bolj uporaben od Kafke. Tudi Pakistanci se počutijo ogrožene. "Ne moremo se znebiti lastnega terorizma, ker sledimo Združenim državam in z vojaško politiko ustvarjamo prostor za radikalce v lastni državi," piše Širin Mazari v pakistanskem časopisu Nation. "Zdaj pa vdori Natove vojske na naše ozemlje, ki strelja tudi na naše vojake, kažejo na to, v kako servilni državi živimo."

Kdo bi si mislil, da smo si tako blizu.