Tako je dr. Drago Rotar včeraj komentiral nedavno odločitev vodstva koprske Fakultete za humanistične študije, da ga zaradi pozivanja k podpisu peticije Rešimo univerzo ter žaljenja in vpadanja v besedo sodelavki pošlje na "enoletno pogojno kazen". Opozorilo pred odpovedjo iz krivdnih razlogov namreč pomeni, da mu bo delovno razmerje lahko odpovedano, če v enem letu stori najmanjši prekršek, na primer zamudi pet minut na delo. Po mnenju glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja je to opozorilo nesprejemljivo, saj posega v ustavno pravico do svobode govora, ki je močnejša od pravic delodajalca. Dr. Zdenko Kodelja pa je opozoril na dokument Unesca, po katerem je univerzitetnim učiteljem izrecno dovoljeno javno kritizirati tudi svojo lastno institucijo.
Sicer pa naj bi bilo ravnanje vodstva FHŠ z dr. Rotarjem le vrh ledene gore ogrožanja akademske svobode in šikaniranja tistih sodelavcev FHŠ, ki so opozarjali na nezakonite pogodbe in slabo vodenje. Razloge, ozadja in samo dogajanje so na včerajšnji konferenci Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela poleg dr. Rotarja pojasnjevali člani Odbora, odpuščeni profesorji in študentje FHŠ.
"Iz ekonomskega naredili politični problem"
Dr. Igor Ž. Žagar, ki je odpoved dobil prvi, je prebral pismo, ki sta ga v podporo vodstvu FHŠ avgusta napisala dekana ljubljanske in mariborske filozofske fakultete dr. Valentin Bucik in dr. Marko Jesenšek. Dekana sta v njem izrazila zaskrbljenost zaradi "povsem neustreznega javnega oglašanja nekaterih sodelavcev FHŠ, pri katerem se očitno izkrivljajo dejstva in slabša ugled humanistike in družboslovja", in svoje nestrinjanje s tem, da so se nekateri sodelavci odločili javno reševati probleme fakultete, pri čemer naj bi iz ekonomskega naredili politični problem. Vodstvo FHŠ je po mnenju dekanov "kadrovske spremembe" (doslej so odpustili sedem ljudi) zaradi finančne stiske "moralo izpeljati".
Po mnenju dr. Žagarja je to pismo več kot skrb zbujajoče, še posebno ker senat sploh ni razpravljal o njem. "Dekana sta podprla množična odpuščanja, neprijetnih občutkov pa jim ni vzbudila najava teh odpuščanj, ampak dejstvo, da so se bodoči odpuščeni na to javno odzvali," je poudaril dr. Žagar, ki se boji, da bosta dekana "racionalizirala" tudi na lastnih institucijah. Sicer pa so sodelujoči menili, da je k slabemu finančnemu stanju prispevalo predvsem vodstvo s slabimi odločitvami, na primer s prevelikim številom programov, ki jih obiskuje le po nekaj študentov.
Profesorji odhajajo zaradi osebnih zamer
Dr. Marko Marinčič, FF, pismo dekanov razume tudi kot grožnjo zaposlenim na FF. Sicer pa po njegovem v "koruptivna" ravnanja na univerzi vodi predvsem sedanji "glavarinski" sistem financiranja - po številu študentov in številu diplomantov. Ta sistem umetno povečuje vpis in prepustnost ter znižuje zahtevnost, vodi v neproduktivno tekmo med fakultetami, oddelki in učitelji, samoplačniški doktorski in izredni študij pa sta postala "popoldanska obrt". Martin Krauser, predsednik Študentskega sveta na FHŠ, je poudaril, da študente najbolj skrbi strmo upadanje kakovosti študija. Kot je dejal, lahko sam kot priča dogajanj mirno potrdi, da na FHŠ dobre profesorje izgubljajo zaradi osebnih zamer. Tudi po njegovem mnenju je dogajanje na FHŠ napoved prihodnosti slovenskih fakultet: "najprej finančno izčrpanje, nato pa regresija v protofašistično odstranitev akademske svobode". Vodstvo FHŠ je tudi včeraj vztrajalo, da razlog za prekinitev s sedmimi pedagoškimi sodelavci ni v njihovi kritičnosti, temveč v "odzivanju fakultete na nove okoliščine".
