Vorina je bil močno razočaran nad izvedenko Marijo Bricman, za mnenje katere je moral plačati tristo evrov, prav tako pa je bil razočaran nad predsednico senata Ireno Testen, ki mu ni dovolila zastaviti izvedenki številna podvprašanja, ki so po njegovem mnenju bistvena za razrešitev tega spora.

Je ministrstvo izplačevalo nezakonite plače?

Spomnimo, da Vorina skupaj s sodelavko Jadranko Prodnik toži šolo in posledično ministrstvo za šolstvo in šport zaradi po njegovem nezakonitih plač od leta 1993 do 2008. Nezakonitost izplačil se v osnovnem in srednjem šolstvu nanaša na obdobje od leta 1993 do 2008, za višje šole pa od oktobra 2004 do avgusta 2008.

Kot smo že pisali, je Vorina prvič izgubil, drugič pa zmagal (spomnimo, da je takrat kot finančna izvedenka nastopila Marija Arko, op. p). Višje sodišče je po pritožbi na sodbo vrnilo primer na prvo stopnjo, kjer primer plač tako obravnavajo že tretjič.

Tudi včeraj Vorina, kot je poudaril po sojenju, ni dobil ključnih odgovorov na svoja vprašanja, med drugim, ali so učne ure v okviru dodatne učne obveznosti enako vrednotene kot učne ure v okviru polnega delovnega časa, kot sam trdi ves čas. Ključna je po besedah celjskega profesorja ravno formula, po kateri ministrstvo obračunava plače oziroma, kot pravi Vorina, višje sodišče noče priznati kršitve 12. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, prav tako pa formula nikoli ni bila objavljena v Uradnem listu.

Sodni izvedenki Vekoslava Korošec in Marija Arko sta imeli različni mnenji, in sicer je Arkova menila, da za obračunavanje plač povečanega obsega dela ne obstajajo jasno zapisani predpisi, po mnenju Koroščeve pa je bilo vse v skladu z zakonodajo.

Matevž Krivic: Navodila ministrstva brez pravne veljave

Marija Bricman pa včeraj po besedah Vorine vnovič ni pojasnila, ali morajo biti učne ure v okviru dodatne učne obveznosti vrednotene enako kot tiste v okviru polnega delovnega časa, kot je zapisano v prvem odstavku 12. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Je pa Vorina sodišču priložil mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. Ta je izrecno zapisal, da so navodila ministrstva za šolstvo in šport, na katera se opirajo izvedenki Koroščeva in Bricmanova, sodišče in drugi, brez vsake pravne veljave, so pravno neobstoječi akt, zato se noben pravni akt (odločba, sodba itd.) nanje ne sme opirati.

"To jasno izhaja iz cele vrste odločb ustavnega sodišča iz časa, ko sem bil sam ustavni sodnik, in kasneje - sodišča so dolžna to vedeti in upoštevati," je med drugim zapisal Krivic. Po mnenju Prodnikove je bilo včerajšnje sojenje zrežirana farsa, na katero pa, vsaj tako kaže, Vorina ne bo pristal. Izguba tožbe bi po mnenju Vorine pomenila konec pravne države.