Raziskovalci z londonske univerze so raziskali, koliko ljudi v sebi nosi točno določeno kombinacijo genov, ki omogoča človeku boljšo odpornost na tuberkulozo in garjavost. Ugotovili so, da je omenjena kombinacija genov pogostejša pri ljudeh, ki živijo na območjih z daljšo zgodovino poseljenosti, torej na območjih, kjer so te bolezni v določenem času v zgodovini dosegle svoj višek.
Svoje odkritje so znanstveniki poimenovali kar ''evolucija v teku'', saj naj bi šlo za odličen primer ''selektivnega pritiska''. Ljudje, ki živijo v predelih, kjer populacijo določena smrtna bolezen prizadene najmočneje, so tisti, ki imajo največ možnosti, da ''obrambni'' gen razvijejo in prenesejo naprej na svoje potomce. Tisti, ki pa jih bolezen le ''oplazi'', te možnosti nimajo. Možnosti za obolenje za visoko nalezljivo boleznijo pa so teoretično seveda večje v mestih in drugih urbanih naseljih, saj je tam tudi stopnja interakcije ljudi višja.
Torej, višja kot je stopnja izpostavljenosti boleznim skozi zgodovino, višja je tudi možnost, da se razvije in razširi genska odpornost na bolezen.
Raziskovalci so testirali ljudi s skoraj vseh področij sveta in ugotovili, da imajo skoraj vsi ljudje na dalj časa poseljenih območjih, kot so Srednji Vzhod, Indija in deli Evrope, obrambni gen. Bolj kot pada poseljenost območja, bolj z njo pada tudi razširjenost gena.
Doktor Ian Barnes zaključi, da gre ''za enkraten primer evolucije v teku. S temi ugotovitvami pa lahko razložimo tudi različne reakcije na določene bolezni po svetu.''
