Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je na tiskovni konferenci ob tej priložnosti ponovno podprl ozaveščanje mladih o spolni vzgoji. Spomnil je, da so maja letos učenci prvih letnikov srednjih šol prvič podpisali certifikat za odgovorno spolnost. Pozval je tudi, da se je o spolnosti treba več pogovarjati, še posebno znotraj različnih generacij. "Spolno življenje je treba vzeti kot nekaj, kar je za ljudi ključnega pomena, in ne kot nekaj, česar se je treba sramovati," je dejal. In še: "Nemogoče je graditi odgovorno politično skupnost, ne da bi imeli tudi spolno potešene in odgovorno vzgojene ljudi."

Potem je tiskovno konferenco zapustil in izpustil priložnost, da bi prisluhnil mnenjem vidnih slovenskih ginekologov, da taka načelna podpora ni zadostna.

Dobri rezultati

V Sloveniji delež rojstev in splavov pri mladostnicah, starih od 15 do 19 let, upada. Tako je leta 1981 rodilo 37 deklet na 1000 mladostnic, nosečnost pa je prekinilo 24 deklet na 1000 mladostnic. Lani je rodilo 5 deklet, nosečnost pa jih je prekinilo 7,8 na 1000 mladostnic. Slovenija je tako med evropskimi državami z najnižjim številom mladoletniških nosečnosti, je povedala Bojana Pinter iz Ginekološke klinike UKC Ljubljana. To je posledica izobraževanja in dela ginekologov ter drugih zdravstvenih delavcev in učiteljev, ki mladostnike prek interneta, tiskanih in drugih medijev ozaveščajo o pomenu varne spolnosti in o kontracepciji - vendar brez sistemske spolne vzgoje v šolah.

"Sedaj pa več ne more iti tako naprej. Ta sistem se lahko sesuje, saj prihajajo generacije mladih ginekologov, ki več ne bodo pripravljeni delati na tak način," je opozorila Pinterjeva.

Že leta 1985 so namreč v srednjih šolah ukinili predmet zdravstvena vzgoja, v sklopu katerega so učence izobraževali tudi o spolni vzgoji, je povedala Fani Čeh iz Zavoda RS za šolstvo. Tako danes v osnovni šoli zdravstvene vsebine podajajo zgolj medpredmetno, v srednji šoli pa ima gimnazijski program 15 ur obvezne zdravstvene vzgoje na leto. Vendar v tem času spolna vzgoja tekmuje z drugimi temami, kot so raba drog, aids, zdrava prehrana, varnost in prva pomoč. Učiteljem sicer ponudijo izobraževalne programe, ki so jim v pomoč pri spolni vzgoji, vendar vse to danes več ni dovolj.

"Prehodili smo dolgo pot, vendar smo spet na začetku," se je strinjal tudi predstojnik Ginekološke klinike UKC Ljubljana Adolf Lukanovič. Zato so združenja ginekologov že pred letom na ministrstvi za šolstvo in zdravje naslovila pobudo za ponovno uvedbo spolne vzgoje v šolah. Ministrstvo za zdravje je pobudo načeloma podprlo, z ministrstva za šolstvo pa odgovora niso prejeli še po letu dni - pismo so namreč založili, je povedala Pinterjeva.

Spolno vzgojo že v osnovno šolo

Upokojena ginekologinja Dunja Obersnel Kveder se je zavzela, naj se spolna vzgoje uvede že v osnovno šolo, in sicer v prehodu iz osmega v deveti razred. Da je to potrebno, kažejo tudi podatki iz raziskave o spolni aktivnosti slovenskih srednješolcev, ki jo je leta 2004 izvedla Pinterjeva s sodelavci: izkazalo se je, da je spolno dejavnih že 23 odstotkov 15-letnikov, ta delež pa narašča. Tudi ginekologinja Andreja Štolfa Gruntar je opozorila, da je spolna vzgoja v srednji šoli že prepozna in bi otroke o odgovorni spolnosti morali začeti vzgajati že v vrtcu.

Za res kakovostno izvedeno spolno vzgojo v šoli bi morali po mnenju Fani Čeh vsebine spolne vzgoje vključiti v vse dodiplomske programe izobraževanje za učitelje, te vsebine obvezno in sistematično izvajati v osnovnošolskih in srednješolskih programih, učitelje stalno usposabljati z novimi doktrinarnimi vsebinami in zanje pripraviti posodobljena didaktična gradiva.

Mladi so zelo ranljiva skupina, in če se bodo začele zniževati pravice iz zdravstvenega zavarovanja - na primer dostopnost zanesljivih kontracepcijskih metod iz obveznega zavarovanja - se lahko današnja ugodna situacija v nekaj letih podre. Mladi bodo prve žrtve padca socialne države, je še posvarila Pinterjeva.

Da je uvedba spolne vzgoje v šolo nujna, se je strinjala tudi predsednica Združenja za ambulantno ginekologijo Marija Ilijaš. "Potrebno je timsko delo ginekologov, učiteljev, zdravnikov, da otroci dobijo ustrezne informacije o spolnosti, ne pa da jih iščejo na internetu, saj vidimo, da se spolne prakse zelo spreminjajo." V kakšne ekstreme, je ponazorila Fani Čeh, ki o spolni vzgoji predava učencem v šolah, saj na primer oralni seks vstopa že v šole: "Saj nimam spolnih odnosov, reče deklica, ampak v odmoru pa fantu to naredim."