V okviru današnjega 6. Dneva slovenskih lekarn, ki je letos posvečeno skrbi za starostnike, so organizatorji pripravili posvet o tem, kako lahko tudi lekarniški farmacevti s svojim znanjem prispevajo k racionalizaciji zdravljenja z zdravili ter boljši kakovosti življenja starejših.
Kot so izpostavili udeleženci posveta, boljša zdravstvena oskrba in s tem povezana boljša kakovost življenja ljudi ni nujno vedno povezana s stroški. Ozaveščanje ljudi glede zdravega načina življenja in pravilne ter varne rabe zdravil je včasih lahko celo bolj koristno, kot pa morda raba kakšnega dodatnega zdravila, so zapisali v sporočilu za javnost.
Predsednica sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu Nina Pisk pravi, da več raziskav opozarja na slabo svetovanje starostnikom pri zdravljenju in preveliko porabo zdravil, vendar predvsem z vidika s tem povezanimi stroški. Ob tem pa se po njenem mnenju premalo izpostavlja pomen kakovosti življenja starejših, ki je povezano z varnim in učinkovitim zdravljenjem z zdravili.
Pri tem pa imajo lahko pomembno vlogo lekarniški farmacevti, kar potrjujta tako domača kot tudi tuja praksa. Raziskava, ki so jo pred kratkim izvedli v slovenskih lekarnah med starostniki, je pokazala, da ti dokaj dobro poznajo svoja zdravila in režim jemanja, slabše pa poznajo neželene učinke zdravil in njihovo medsebojno učinkovanje. Zato so tudi sami bolniki izrazili željo, da bi jim lekarniški farmacevti več svetovali tudi o tem, torej o neželenih učinkih in interakcijah med zdravili. Kot je še pokazala raziskava, bolniki želijo več svetovanja o zdravilih in njihovi rabi prav v lekarnah, navajajo v sporočilu za javnost.
Urednica knjižice Zdravila in starostniki, ki so jo izdali ob tej priložnosti, Polonca Fiala je ob tem kot ključnega pomena izpostavila dobro informiranost bolnikov. "Če ljudje dobro poznajo svoja zdravila in njihovo delovanje, potem so manjša tudi tveganja za zaplete zaradi zdravljena z zdravili. Zato so akcije ozaveščanja, ki jih izvajamo v lekarnah, pomembne in so tudi del našega poslanstva pri opravljanju poklica lekarniškega farmacevta," je dejala.
V. d. predsednice Lekarniške zbornice Slovenije Monika Sonc pa je opozorila, da je glavna kronična bolezen lekarniških farmacevtov podobna kot pri zdravnikih, to je velika kadrovska podhranjenost. "Seveda že danes lekarniški farmacevti veliko pozornosti posvečamo ozaveščanju javnosti o odgovornem zdravljenju z zdravili, pregledujemo terapije bolnikov pri izdaji zdravil, in tako naprej. Ampak ker nas je premalo, to večinoma izvajamo pri bolnikih, ki jemljejo več zdravil hkrati, želeli pa bi to uvesti kot standard pri vseh bolnikih," pravi Sončeva.
S tem, ko slovenski magister farmacije na leto izda 25.000 zdravil na recept, kar je več kot dvakrat toliko, kot jih izdajo avstrijski farmacevti, preprosto zmanjka časa še za kaj več kot izdajanje zdravil in svetovanje glede njihove rabe, poudarja Sončeva. "Farmacevti v lekarnah nikakor ne želimo posegati na področje zdravnikov, smo pa nesporno glavni strokovnjaki za zdravila in želimo, da bi bilo to naše znanje in izkušnje bolje izkoriščeno v dobro zdravja naših bolnikov," je še dejala.
