Večino od skoraj triurne razprave so porabili za kritiko oziroma podpiranje dopolnila SDS k 2. členu, po katerem bi RTV še naprej ostala javni zavod, ne pa, kot predlaga vlada v novem zakonu, samostojna pravna oseba javnega prava. Poslanec SDS Aleksander Zorn, pridružil se mu je tudi poslanec SD Andrej Magajna, je napovedoval, da ta oblika ne bi sprožala zgolj zapletov, ki bo ogrozili delovanje RTV, ampak omogočila njeno komercializacijo in posledično tudi privatizacijo. Zorn je tudi trdil, da RTV kot (tudi) gospodarska družba od odjemalcev elektrike ne mogla pobirati naročnine. Poslanci SD so na drugi strani dokazovali, da se privatizacija ne more zgoditi, saj je v zakonu jasno zapisano, da je edini ustanovitelj in lastnik RTV Republika Slovenija. Franco Juri (Zares) pa je ocenil, da je nova opredelitev zgolj legalizacija dosedanjih spornih oblik komercializacije RTV na črno. Po novem se bo tako med drugim vedelo, kam se lahko steka denar, pridobljen s komercialnimi oddajami.

Poslanci SDS, vsaj tako je zatrdil Branko Grims, so ta in tudi še tri druga dopolnila vložili na podlagi zahtev zaposlenih na RTV. Ti naj se ne bi strinjali s tem, da po novem zakonu ne bi bili več javni uslužbenci, in tako dopolnilo so vložili poslanci SDS. Sklicevali so se na anketo sindikatov na RTV, v kateri temu, da bi ne bili več javni uslužbenci, nasprotuje 67 odstotkov zaposlenih. Na drugi strani se je Vito Rožej (Zares) čudil zlasti novinarjem na RTV, ki po njegovem mnenju zaradi svoje neodvisnosti ne bi smeli pristati na status javnih uslužbencev, kot so to storili pred leti, ker so bile nekaterim ponujene višje plače. Precej razprav je sprožil tudi dodatek, ki RTV nalaga, da mora v svojih programih vključevati tudi vsebine, ki zadevajo Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe v Sloveniji. Temu sta zlasti odkrito in ostro nasprotovala Grims in poslanka SDS Alenka Jeraj, bolj zakrito pa poslanec madžarske manjšine László Göncz. Po Grimsovem mnenju gre za protiustavno jugonostalgijo, čeprav smo se iz jugoslovanske skupnosti izvili z zmagovito vojno. Poleg tega bo to prineslo velike stroške, ko bo treba postaviti vedno nova uredništva, kajti enak položaj bodo zahtevali tudi vse številčnejši prebivalci držav članic EU pri nas, je še napovedal Grims. Toda ne glede na kritike je to ostalo v zakonu, enako so bili zavrnjeni vsi drugi amandmaji SDS. Vključno z zadnjim, po katerem bi predsedniku republike odvzeli pravico imenovati po enega člana Sveta RTV Slovenija, ki bi predstavljali italijansko in madžarsko manjšino in verske skupnosti.