Franci Horvat

Mnogi, ki so preživeli strahote druge svetovne vojne in prva povojna leta, se še vedno zdrznejo, ko slišijo za Kočevsko Reko. Toliko časa (petdeset let), kot je bilo to področje zaprto, je dogajanje veljalo za tabu temo. Starejši domačini se neradi spominjajo tistih časov, ko so imeli dovolilnice in zapornice, ter ko je vladala velika represija. Po drugi svetovni vojni, ko je bila še močno prisotna partija, je bilo potrebno paziti, kaj govoriš, kajti že za nedolžen spodrsljaj so te deportirali na prisilno delo v Kočevsko Reko. Najbolj vpliven mož tega področja je bil Ivan Maček - Matija. Bodeča mreža, pazniki s puškami in psi so bili strah in trepet ne samo za pridržane, temveč tudi za domačine, ki so tu živeli. Porušili so jim vse cerkve, nekoč jih je bilo 26. Danes (od leta 1995) v Kočevski Reki stoji precej novodobna cerkev, ki so jo posvetili leta 1999. Takrat je z 200 kvadratnimi kilometri - tako veliko je bilo sicer zaprto območje - upravljalo državno kmetijsko posestvo Snežnik. V zadnjem času se to podjetje ukvarja z gozdom in posledično s predelavo lesa. V preteklosti je dajalo kruh 600 delavcem, danes jih preskrbuje samo še 250. Kot zanimivost omenimo, da je do leta 1990 lahko dobil službo le prebivalec zaprtega območja.

Slabe možnosti zaposlitve

Nekoč - od 14. do 20. stoletja - pa je bila Kočevska Reka med največjimi podeželskimi naselji na Kočevskem. Med obema svetovnima vojnama, pa tudi že prej, so tu prevladovali Nemci (Kočevarji), ki so se v letih 1941/42 pretežno izselili. Po tem obdobju je število prebivalcev močno upadlo. Razlogov je sicer več: ni šole, ni banke in gostilne in poleg tega so tu tudi zelo slabe možnosti zaposlitve. Še vedno so velike težave pri novogradnjah, kajti za pridobitev vseh dovoljenj je potrebno veliko potrpljenja, diplomacije in seveda "časa". V zadnjih petnajstih letih je v Kočevski Reki uspelo postaviti novo hišo samo enemu.

Zaradi izjemne divjine so se tu naselili jeleni, medvedje, srnjad, risi, divji prašiči, lisice in celo belorepi orel. Slednji sodi med zelo ogrožene živalske vrste, saj jih na svetu živi le še okoli tisoč parov. Zaradi uničevanja njihovega življenjskega okolja in onesnaževanja narave jim grozi izumrtje. V bližini Kočevske Reke se nahaja eno gnezdo. Ptica zraste skoraj do metra v višino in njen razpon kril lahko doseže dva metra in pol. Gnezda so velika in prostorna ter se nahajajo običajno visoko v krošnjah dreves. Največji sovražnik mu je človek, kajti krivolovci, ki bi se radi okitili s takšnimi trofejami, ne izbirajo sredstev. Gozdarji in lovci se trudijo ogroženo ptico zaščititi. Področje okoli gnezda so zavarovali tako, da so izločili šest hektarjev gozda, kjer ne sekajo in ne vzdržujejo prometnic. Skozi vse leto sta prepovedana lov in gradnja lovskih objektov. V bližini se nahaja umetno jezero s površino osemnajstih hektarjev, kjer prav tako velja poseben režim ribolova. Domneva se, da sta vodna površina in mirno območje botrovala naselitvi orla belorepca.

Številne naravne danosti, ki jih to območje zagotovo ima, bi radi domačini turistično razvili. V zadnjem času je vse več planinarjenja, kjer dominira Goteniški Snežnik (1290 m) kot najvišji vrh tega področja. V okolici Borovca sta zanimiva Krempa (942 m) in Krokar (1122 m). Med njima je sedlo, pod katerim vsako leto cvetijo narcise. Posebno mesto zavzema Cerk (1192 m), kjer se nahaja največji ohranjeni gozdni kompleks te vrste v Sloveniji. Površina rezervata je 72 ha, prevladujejo jelke in bukve. V Kočevski Reki, pri cerkvi, raste mogočen navadni oreh z obsegom 434cm in 18m višine, kar ga uvršča na prvo mesto med orehi v državi. V kamnito mizo pod drevesom je vklesana letnica 1696. Visoko nad Kolpo uspeva črni bor, kar za Kočevsko ni običajno.

Raj za jamarje

Omenjeno kraško področje je zanimivo za jamarje, saj se tukaj nahaja lepo število slabo raziskanih jam. Taborniki lahko najdejo področja za taborjenje še posebno v okolici Gore, kjer ne manjka prelepih jas in pitne vode. Tudi Gotenica kot vadbeno-oskrbovalni center se želi turistično razviti. Poleg lova naj bi svojim uslužbencem in njihovim sorodnikom nudili prostore za oddih.

Ker je narava na tem področju še zelo prvobitna, bi se lahko povezali še z ostalimi bližnjimi sorodnimi območji, kot so Travna Gora, Goteniška Gora, Kočevski Rog in Kolpa. Tako bi turistom enovito ponudili svoje lepote. Možnosti je sicer veliko, toda zadani cilji se uresničujejo vse prepočasi.