Velika Britanija si je rabat zagotovila leta 1984, v času konservativne vlade pod vodstvom "železne dame" Margaret Thatcher, ki se je tedaj v pogajanjih o rabatu v evropsko zgodovino zapisala z besedami, da "hoče nazaj svoj denar".

Glavni razlog za britansko zahtevo in dogovor o rabatu je bilo dejstvo, da je bilo tedaj 80 odstotkov evropskega proračuna porabljenega za kmetijske subvencije, od katerih Velika Britanija s svojim majhnim kmetijskim sektorjem ni imela veliko koristi.

Na temelju pravil, koliko mora posamezna država plačati v proračun in koliko prejema iz njega, si je tako Velika Britanija, tedaj tretja najrevnejša država med desetimi članicami unije, zagotovila več milijard vračila iz evropskega proračuna na leto.

Rabat izgubil svojo izvorno utemeljitev

"Britanski rabat je izgubil svojo izvorno utemeljitev," je dejal Lewandovski za današnjo izdajo Handelsblatta. Pojasnil je, da se je struktura proračuna EU bistveno spremenila, da so kmetijske subvencije bistveno manjše in britansko gospodarstvo bistveno močnejše.

Izdatki unije za kmetijstvo so se zmanjšali na približno 40 odstotkov. Britanski rabat naj bi se v letu 2011 zmanjšal na približno tri milijarde evrov, medtem ko je prej znašal okoli pet milijard. V sedemletnem obdobju pa naj bi se znižal za največ 10,5 milijarde evrov.

Pod pritiski evropskih kolegov je namreč nekdanji britanski premier Tony Blair v pogajanjih o proračunu za obdobje 2007-2013 pristal na krčenje britanskega rabata, češ da je to britanski prispevek širitvi, zmanjševanju gospodarskih razlik med novimi in starimi državami članicami.

Pogajanja se že začenjajo

Vprašanje britanskega rabata bo po pričakovanjih spet pomemben del pogajanj o večletnem proračunu unije, ki se že začenjajo. Težko je namreč pričakovati, da bi konservativna vlada Davida Camerona zlahka pristala na odpravo ali nadaljnje zmanjševanje rabata.

Lewandovski je dejal, da bodo pogajanja zelo težka in da želi sam v njih sodelovati kot "pošten posrednik". Ob tem je komisar priznal potrebo po nadaljnjem krčenju sredstev za kmetijstvo, čemur od nekdaj odločno nasprotuje Francija, največja prejemnica teh sredstev.

Tiskovni predstavnik Lewandovskega Patrizio Fiorilli je sicer danes v Bruslju poudaril, da komisar "nikoli ni pozval k odpravi rabata" in da je le pojasnil svoje "osebno mnenje", da "izvorne utemeljitve zanj več ni". To torej po njegovih besedah naj ne bi bilo mnenje komisije.