Na današnje srečanje so povabljeni ministri iz Nemčije, Italije, Španije, Velike Britanije in Grčije ter tudi belgijsko predsedstvo EU.

Kot poudarjajo v Parizu, je sestanek, na katerega niso povabljeni predstavniki Romunije in Bolgarije, držav, v kateri Francija vrača Rome, namenjen razpravi o problemu priseljevanja na splošno in ministri ne bodo govorili o vračanju Romov.

Je pa italijanski minister Roberto Maroni že konec avgusta napovedal, da bo srečanje v Parizu izkoristil za to, da bo sprožil vprašanje avtomatičnega izgona državljanov iz drugih članic EU, ki nimajo sredstev za preživljanje, pri čemer gre v prvi vrsti prav za Rome.

Zaradi francoskega vračanja Romov je čedalje ostrejše kritike slišati tudi v Bruslju. Francoski notranji minister Eric Besson je sicer ta teden med obiskom v Bruslju branil politiko do Romov, češ da ti Francijo zapuščajo prostovoljno, obenem pa je napovedal, da bo Francija politiko do priseljencev v prihodnjih mesecih še zaostrila.

V Evropskem parlamentu ta teden tudi o izgonu Romov

Evropski parlament bo na prvem septembrskem plenarnem zasedanju, ki se začenja danes popoldne, med drugim obravnaval izgon Romov iz Francije, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa bo imel v Strasbourgu svoj prvi govor o stanju unije. Govora bo tudi o pomoči Pakistanu po poplavah in o evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji.

Ob začetku tokratnega zasedanja bodo evropski poslanci drevi razpravljali o evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Slovenija je za sredstva iz tega sklada prvič zaprosila aprila letos, in sicer za finančno pomoč delavcem Mure. Kot je pred zasedanjem v petek pojasnila evropska poslanka iz Slovenije Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS), je Slovenija v tem primeru zaprosila za 2,2 milijona evrov, sama pa bo prispevala 1,2 milijona evrov.

Poslanec Jelko Kacin (ALDE/LDS) je v sporočilu pred zasedanjem izrazil zadovoljstvo ob tem dejstvu in pozval vlado, naj čim prej zaprosi tudi za finančno pomoč za Koroško v primeru Preventa in za območje zahodne Štajerske v primeru Vegrada.

Kacin upa, da bo Evropska komisija upoštevala pozive Evropskega parlamenta k čim prejšnji reviziji in pripravila priporočila za izboljšave. Hkrati je pozval vlado, naj izoblikuje stalno prakso uporabe sredstev sklada in razvije pripravljenost za hitro odzivanje na morebitne podobne primere v prihodnosti, kot bodo to omogočile nove smernice Evropske komisije za uporabo sredstev sklada.

Romana Jordan Cizelj je opozorila, da je Slovenija z 880 evri iz omenjenega sklada na osebo na repu v EU. Poslanka upa, da si bo država kmalu upala zaprositi za več.

Osrednja točka tokratnega zasedanja bo v torek, ko je na dnevnem redu Barrosov prvi nagovor o stanju unije. Sledila mu bo razprava, ki bo za evropske poslance priložnost za pregled razvoja dogodkov od volitev junija lani ter začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra lani.

Drugi dan zasedanja bodo poslanci popoldne in zvečer obravnavali tudi številne trenutno pereče problematike v uniji. Med njimi v zadnjem času najbolj odmeva izgon več sto romunskih in bolgarskih Romov iz Francije. Parlament bo s predstavniki Evropske komisije razpravljal, ali so francoski in drugi nacionalni organi izgnanim osebam kratili temeljne pravice in kršili evropske določbe o prostem gibanju. Poslanci bodo o vprašanju Romov v četrtek, zadnji dan zasedanja, sprejemali tudi resolucijo.

Evropska poslanca iz Slovenije Zoran Thaler (S&D/SD) in Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) sta se na novinarski konferenci v Ljubljani pred zasedanjem strinjala, da je vprašanje Romov v Evropi zelo staro. Jordan Cizljeva je prepričana, da gre za enega od primerov, kjer EU lahko resnično kaj naredi, Thaler pa opozarja na slabe razmere za Rome v jugovzhodni Evropi, zaradi katerih se Romi selijo v druge evropske države.

Evropski poslanci bodo v torek pozornost posvetili tudi poplavam v Pakistanu in odzivu EU na to humanitarno krizo. Številni poslanci so opozorili na povezavo med podnebnimi spremembami in naravnimi katastrofami ter izrazili zaskrbljenost, da bi skrajneži v Pakistanu lahko izkoristili krizne razmere.

Torkov večer pa bo namenjen razpravi o svobodi izražanja in svobodi medijev v EU, in sicer bosta v ospredju omejevanje svobode izražanja in obveščanja ter vladni nadzor nad mediji v več državah članicah. Evropski poslanci bodo nato govorili še o diskriminaciji istospolnih zakoncev in oseb v istospolni partnerski skupnosti.

Tretji dan zasedanja se bodo evropski poslanci seznanili s sklepi posebnega zasedanja finančnih ministrov unije, ki bo potekalo v torek. Po napovedih bodo največ pozornosti namenili nadzoru in regulaciji finančnih trgov.

Pričakovati je, da bo Evropski parlament v sredo tudi podprl predlog nove zakonodaje o izvajanju poskusov na živalih. Kot je pojasnila Jordan Cizljeva, je moto nove zakonodaje, da se poskusi na živalih nadomestijo z novimi metodami in da se število tovrstnih poskusov zmanjša.

Novi postopek predvideva uporabo alternativnih metod, kadarkoli so te na voljo, za dosledno izvajanje tega določila pa bodo odgovorne države članice. Zakonodaja predvideva tudi strožja pravila glede uporabe primatov v poskusih, razvrstitev poskusov glede na njihovo težavnost in obvezne inšpekcije izvajanja pravil. Če bo parlament novo zakonodajo potrdil, bo stopila v veljavo, države članice pa bodo imele dve leti časa za njen prenos v svoj pravni red.

Prvo septembrsko plenarno zasedanje bodo evropski poslanci sklenili v četrtek, ko bodo med drugim govorili o kršitvah človekovih pravic v Iranu, Keniji in Siriji.