Za Slovenijo bi to pomenilo izgubo prihodkov od tranzita, po drugi strani pa tudi manjšo diverzifikacijo prenosnih poti plina za Evropo.
Kot je za Delo povedal Marjan Eberlinc, direktor Geoplina plinovodov, bo Južni tok ena glavnih preskrbovalnih žil za Evropsko unijo. Po njegovem mnenju je zdaj pravi čas, da se določi optimalna pot. Na koncu bo neizprosna bitka številk, a zdaj je težko reči, ali bodo Južni tok speljali skozi Slovenijo ali ne.
Janez Kopač, direktor direktorata za energijo meni, kljub temu da je Vladimir Putin ob podpisu meddržavne pogodbe Borutu Pahorju dejal, da imajo resne načrte za določitev trase plinovoda tudi skozi Slovenijo in je bil celo zelo optimističen o količinah plina, absolutnega jamstva za to ni. Seveda pa vlada pričakuje in upa, da bo Južni tok tekel tudi po našem ozemlju. Med pripravo študije pa se Kopaču pritiski na rusko stran ne zdijo smotrni.
Tudi v Gazpromu so skrivnostni. Povedali so, da pričakujejo, da bodo končali vse študije izvedljivosti do konca leta oziroma začetka prihodnjega leta. Šele potem bo mogoče določiti optimalno traso in zmogljivost plinovoda v vsaki sodelujoči državi.
