Trošarine v tem trenutku "pokurijo" polovico neto dobička slovenske industrije, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Ob tem je ocenil, da bodo višje trošarine industrijo "spravile na kolena".

Negativni (ponekod katastrofalni) učinki dviga trošarin

Zato bodo v dialogu z vlado skušali prikazati negativne, ponekod katastrofalne, učinke dviga trošarin. Ta ukrep je po njegovi oceni prišel v najbolj neustreznem trenutku, zato upa, da bo premier Borut Pahor znova premislil o dvigu trošarin. Hribar Milič je spomnil, da je Pahor pred časom napovedal, da vlada snuje izrazito varčevalne ukrepe in da bo znova premislila o trošarinski politiki.

"Žal so te trošarine samo zadnji izmed ukrepov, upam, da res zadnji, da ne bodo sledili še novi, ki so bili v Sloveniji sprejeti zato, da se bo konkurenčnost slovenskega gospodarstva samo še poslabšala," je poudaril Hribar Milič.

Po njegovi oceni bi morala vlada varčevati v javnem sektorju, kjer se je število zaposlenih po njegovih navedbah lani povečalo skoraj za 3000, višja je bila tudi masa plač, saj je bila v nekaterih delih javnega sektorja rast plač dvomestna. Vlada za gospodarstvo sprejema urgentne ukrepe, za javno sektor pa ne, je izpostavil.

Jedro odgovora je v varčevalnem paketu vlade, ki ga še ni

Kot je še poudaril Hribar Milič, ostajajo pri stališču, da je jedro odgovora v varčevalnem paketu vlade, ki ga še vedno ni.

Po pojasnilih pomočnika generalnega direktorja GZS Jožeta Remarja se bo trošarina za električno energijo, ki zdaj znaša evro na megavatno uro (MWh), s 1. avgustom zvišala na 6,05 evra na MWh, s 1. novembrom pa na 12,1 evra na MWh, kar je šest- oz. 12-kratna podražitev. Dodal je, da si država iz dviga trošarin obeta 140 milijonov evrov na leto. Od tega jih bo gospodarstvo plačalo 100 milijonov evrov, predelovalna industrija pa 58 milijonov evrov.

Zaradi višjih trošarin na elektriko in plin bo po Remarjevih besedah najbolj prizadeta papirna industrija, ki bo imela letos iz tega naslova 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, prihodnje leto pa 10,8 milijona evrov. Skupaj bo v predelovalni industriji nova trošarina letos pomenila 18 milijonov evrov večji strošek, prihodnje leto pa 58 milijonov evrov, je pojasnil.

Podjetja v predelovalni industriji "bremena ne bodo zmogla"

Dodal je, da vsi rezultati kažejo, da podjetja v predelovalni industriji - iz trošarin so skladno z evropsko uredbo izvzeta proizvodnja kovin in nekovinskih materialov - "bremena ne bodo zmogla". Predelovalna industrija je namreč izvozno usmerjena - v kolaču slovenskega izvoza predstavlja 63 odstotkov -, zato bodo še toliko težje konkurirala na tujih trgih, je še dejal Remar.

Prvi mož Papirnice Vevče Marko Jagodič, ki je tudi podpredsednik združenja papirne industrije pri GZS, je dodal, da papirno predelovalna panoga "trošarinskega šoka" ne bo prenesla. Višje trošarine predstavljajo okoli polovico ustvarjenega dobička v letu 2009, vendar pa je bilo to leto po poslovnem izidu rekordno v zadnjih 10 letih.

Višje trošarine lesarjev nominalno po oceni Igorja Miklavca iz združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS ne bodo prizadele toliko kot papirne industrije, vendar pa je lesno predelovalna panoga že leta v bistveno slabšem položaju. "Pričakujemo razbremenitev, ne dodatne obremenitve," je še izpostavil.