Srečanja, ki bo v prostorih GZS in se bo začelo opoldne, se bodo udeležili pomočnik generalnega direktorja GZS Jože Remar, direktorica združenja papirne in papirno predelovalne industrije Petra Prebil Bašin, direktor združenja lesne in pohištvene industrije Igor Milavec ter predstavniki podjetij Radeče Papir, Paloma, Vipap Krško, Lip Radomlje, Lesna TIP, Jata Emona in Gorenje, je v ponedeljek za STA povedal Remar.
Sestanka se bosta na vladni strani udeležili državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar in ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Na ministrstvu za gospodarstvo so udeležbo Radićeve potrdili, medtem ko na finančnem ministrstvu pravijo le, da gre za "delovni sestanek interne narave".
Predstavniki gospodarstva bodo predstavili svoja stališča, "ne vemo pa, kakšne so glede na obstoječo zakonodajo dejanske možnosti", je dejal Remar. Zavzemajo se za to, da bi se dvig trošarin "omilil na minimum" in da podjetja ne bi bila tako obremenjena.
Gospodarstveniki so sicer zadovoljni, da jim je vlada prisluhnila pri trošarini za elektriko in jo zvišala za polovico manj, kot predvideva novela zakona o trošarinah. Vlada je trošarino za električno energijo za poslovno in neposlovno uporabo 1. avgusta z enega evra zvišala na 3,05 evra za megavatno uro, medtem ko bi se morala v skladu z novelo zakona zvišati na 6,05 evra za megavatno uro, 1. novembra pa še dodatno na 12,10 evra. Trošarina na zemeljski plin za ogrevanje in za pogon se je zvišala z 0,6 centa na 1,8 centa za kubični meter.
Zaradi višjih trošarin na elektriko in plin bo po Remarjevih besedah najbolj prizadeta papirna industrija, ki bi imela ob uveljavitvi zakonsko določenih dvigov letos iz tega naslova 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, prihodnje leto pa 10,8 milijona evrov. Skupaj bi v predelovalni industriji nova trošarina letos pomenila 18 milijonov evrov višji strošek, prihodnje leto pa 58 milijonov evrov.
