Študija obravnava leto 2009, ko tečaja evra še niso prizadele dolžniške težave Grčije in javnofinančna kriza v nekaterih drugih ranljivih državah članicah evrskega območja. Te so povzročile padec zaupanja v skupino držav območja evra in oslabile skupno evropsko valuto.

To je terjalo izredne ukrepe držav z evrom, ECB in Mednarodnega denarnega sklada, tečaj evra pa se je šele v zadnjih tednih znova začel bolj občutno pobirati. O posledicah teh dogodkov na vlogo evra bo jasno sliko dala šele študija za letošnje leto.

Na mednarodnih trgih dolžniških instrumentov se je lani delež tovrstnih instrumentov, denominiranih v evrih v zadnjem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem 2008 po najnovejših popravljenih podatkih znižala za 1,3 odstotne točke na 31,4 odstotka, medtem ko je delež dolarja narasel za dve odstotni točki na 45,8 odstotka.

V mednarodnih posojilnih dejavnostih se je delež evra v mednarodnih posojilih znižal za 1,7 odstotne točke na 20,3 odstotka, v mednarodnih vlogah pa po drugi strani le za 0,3 odstotne točke na 22 odstotkov, kar pomeni, da se skupni obseg varčevanja v evrih ni občutno zmanjšal. Bolj ali manj stabilna je pri okoli 55 odstotkih oz. nekaj pod 60 odstotki ostala tudi vloga dolarja.

Na mednarodnih valutnih trgih je delež trgovanja z evri kljub pretresom ostal večinoma nespremenjen. Podatki o poravnavah poslov v tujih valutah v okviru sistema bruto poravnav Continuous Linked Settlements kažejo, da se je povprečni delež evra v dnevnih poslih sicer zvišal z 42,6 odstotka na 42,8 odstotka. Delež ameriškega dolarja in japonskega jena je v tem času ostal pri okoli 90 oz. 20 odstotkih (vsota deležev znese 200 odstotkov, ker sta obe valuti v poslu obračunani posamezno).

Delež evra kot valute obračuna ali poravnave v mednarodni trgovini po ugotovitvah ECB v večini članic območje evra še vedno večinoma narašča, deleži pa so leta 2009 za izvoz segali od 11,8 odstotka na Cipru do 80 odstotkov v Sloveniji in skoraj 100 odstotkov na Slovaškem. Podobna slika, le z nekoliko nižjimi deleži, je tudi za uvoz.

Med članicami EU izven območja evra in med državami kandidatkami za vstop v unijo pa ostaja delež evra pri obračunu in poravnavi trgovinskih poslov najvišji v državah, ki so najbolj gospodarsko in institucionalno vezane na območje evra.

Delež evra v deviznih rezervah držav izven območja evra se je v zadnjem trimesečju 2009 v primerjavi z zadnjim trimesečjem 2008 upoštevajoč takratni devizni tečaj znižal za 0,3 odstotne točke na 27 odstotkov. Delež dolarja se je v tem času zmanjšal za odstotno točko na 63 odstotkov.

Študija tudi potrjuje, da je uporaba evra kot rezervne valute še vedno najvišja v članicah EU izven območja evra ter v državah v vzhodni in jugovzhodni evropski soseščini. V nekaterih državah se uporablja za velika plačila v tujino, v nekaterih pa služi tudi kot rezervna valuta, s katero se državljani zaščitijo pred nihanjem domače valute in inflacijo.

ECB sicer uradno ne spodbuja mednarodne uporabe evra, vendar pa ocenjuje, da je njegova stabilna mednarodna vloga v njegovih mladih letih znak zaupanja v evropsko gospodarsko in monetarno unijo.