Zakonu o malem delu, ki mu sicer nasprotujejo študenti in sindikati, se glede na razpravo v prvem branju verjetno obeta podpora. Poslanci so si enotni, da je treba na področju nadzora nad študentskim delom nekaj storiti, a hkrati tudi v koaliciji pričakujejo, da bodo zakon o malem delu izboljšali.

Medtem v opoziciji menijo, da gre zakon v pravo smer, a obenem opozarjajo na socialni položaj študentov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozivajo, naj vzporedno z malim delom zagotovijo tudi štipendije. Kritični so tudi do neusklajenosti zakona s študenti in sindikati.

Robert Hrovat (SDS) je prepričan, da do zlorab študentskega dela prihaja zato, ker zakonodaja to omogoča. Prav zato soglaša z ureditvijo tega področja. A velik madež na predlagani zakon po njegovih besedah predstavlja socialni dialog, ki je po besedah študentov, sindikatov in upokojencev mrtev. Hrovat je še spomnil, da marsikdo dela, da lahko študira, zakon o štipendiranju "pa je še daleč".

Tudi Jože Tanko (SDS) je izpostavil, da zakoni niso usklajeni niti znotraj koalicije niti s socialnimi partnerji. Tanko se sicer strinja z večjim nadzorom nad porabo koncesijskih sredstev študentskega dela, a bi pričakoval empirično analizo učinkov zakona.

V Zares so bili glede podpore zakonu neenotni.

Vito Rožej (Zares) je napovedal, da zakona ne bo podprl, pri čemer izpostavlja pravičnost razmerij med generacijami pri vplačevanju v državno blagajno. Vprašal se je, kaj naša družba ponuja generaciji, ki prihaja. "Ponuja ji spremenjen visokošolski sistem, za katerega še ne vemo točno, ali bo rodil sadove ali ne. Ponuja perspektivo, da bodo morali za dokončanje študija najemati študijske kredite. Ne ponuja pa jim redne zaposlitve," pravi Rožej.

Majda Potrata (SD) zakon podpira, ocenjuje ga tudi kot poskus ureditve področja sive ekonomije. Zakon vidi še kot uresničevanje ustave v delu, ki govori o svobodi dela in varstvu delavca, energijo pa bi morali po njenih besedah usmeriti še v to, da bi ljudi zavarovali pred negotovimi oblikami dela.

Nasprotno pa ima Luka Juri (SD) pomisleke glede zakona. Sprašuje se, ali malo delo ne bo delovalo destimulativno za redno zaposlovanje, dvomi glede časovne omejitve študentskega dela. Imeti bi morali tudi potrjene ukrepe, da bodo študentom dostopne štipendije, je med drugim poudaril Juri.

Radovan Žerjav (SLS) opozarja, da študentsko delo ne sme biti socialni korektiv, a je žal temu tako. Interes študentov in države bi po njegovem mnenju moral biti, da je čas študija čim krajši in da se diplomant čim prej zaposli. Žerjav od ministra sicer pričakuje, da vzporedno z malim delom zagotovil tudi štipendije.

Franc Jurša (DeSUS) je spomnil, da že danes preveč tudi dela preko fleksibilnih oblik dela. Vprašal se je, kako bo na brezposelne dolgoročno vplivala uvedba malega dela. In še, kaj pomeni malo delo v povezavi z vsemi spremembami socialnih zakonov in zakona o urejanju trga dela za stanje v državnih blagajnah?

Svetlik: Veliko študentskega dela bo prešlo v redne zaposlitve

Svetlik medtem verjame, da bo veliko študentskega dela z zakonom prešlo v redne zaposlitve in tudi, da je zakon mogoče še izboljšati. Poudaril je, da z malim delom skozi vplačila v državno blagajno študentom nudijo tudi socialne pravice.

Poslanci bodo o tem, ali je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, odločali v četrtek v sklopu glasovanja.

Dejan Levanič je v imenu poslanske skupine SD ocenil, da študentsko delo danes predstavlja eno najbolj neoliberalnih oblik dela, saj študentom ne nudi nobene socialne varnosti, zato zakon za "študente pomeni veliko pridobitev". Kot dve največji je izpostavil to, da zakon študentu nudi socialno varnost, hkrati pa mu daje pogoje, da lahko študira. Zavrnil pa je navedbe, da bo zakon študenta omejeval. To se namreč po njegovem ne bo zgodilo, na drugi strani pa bo zakon prinesel tudi več štipendij.

"Področje študentskega dela je treba nujno urediti, vendar se sprašujemo, ali je to prava pot," je dejala Alenka Jeraj (SDS). Po njenem bi bilo namreč veliko bolje, če bi bil zakon napisan zgolj za eno skupino državljanov, ne pa za študente, nezaposlene in upokojence hkrati. "Tako bi bolje zajel vse specifike posamezne skupine," je dejala. V SDS so tudi prepričani, da bo morala vlada zakon uskladiti s socialnimi partnerji, saj vlada zelo poudarja pomen socialnega dialoga.

Cveta Zalokar Oražem (Zares) je izrazila začudenje, da sindikati zakona ne podpirajo, saj bo zakon uredil socialne pravice pri delu študentov, pa tudi nezaposlenih in upokojencev. "Pri tem zakonu je bilo v resnici veliko pogovorov, veliko dilem, veliko diskusij, ampak socialni dialog se konča tam, kjer nekdo ne more uveljaviti vsega kar si želi," je dejala. Sicer pa bo zakon po njenem "zmanjšal delo na črno, pomenil odskočno desko za nezaposlene, za upokojence pa priložnost".

Jakob Presečnik je opozoril, da zakonu nasprotujejo vsi, ki jim je namenjen, po drugi strani pa se, kot je dejal, v poslanski skupini SLS zavedajo, da je študentsko delo treba urediti. V poslanski skupini SLS predlogu najbolj zamerijo, da nima "bistvenega elementa, to je uspešnih pogajanj s socialnimi partnerji, kar je tudi zaveza koalicije iz koalicijske pogodbe". Prepričan je tudi, da bi bilo treba zakon sprejemati skupaj z zakonom o štipendiranju. Zato v SLS pričakujejo, da si bosta vlada in ministrstvo do jeseni vzela čas ter pripravila boljše rešitve, ki bodo usklajene tudi s socialnimi partnerji.

V DeSUS se po besedah Franca Jurše z zakonom načeloma strinjajo in ga bodo v prvi obravnavi podprli. Prepričani so namreč, da zakon ustrezno določa meje, do kdaj lahko študent še dela, pozitivno pa se mu tudi zdi, da upokojencem omogoča aktivnejšo starost. Po njegovem prepričanju pa bo malo delo, kot je trenutno opredeljeno v zakonu, predstavljalo nelojalno konkurenco nezaposlenim in malim delavcem, zato bi bilo treba zakon v nadaljnjih obravnavah ustrezno spremeniti.

Po besedah Silvena Majhenič so v SNS prepričani, da zakona s področju malega dela potrebujemo, mora pa biti usklajen s socialnimi partnerji. Zato v stranki pričakujejo, da si bodo vse udeleženke v prihodnje vzele čas, "da se pripravi zakon, ki bo sprejemljiv tako za študente kot delodajalce".

Zakon je treba po besedah Ljuba Germiča (LDS) razumeti kot enega izmed zakonov iz paketa predlaganih sprememb delovno-pravne zakonodaje. Pri tem jih veseli, da ministrstvo v njem enotno ureja vse oblike malega dela, tako za dijake, nezaposlene kot upokojence, "To v LDS razumemo kot uveljavitev načela solidarnosti med različnimi generacijami in z različnimi interesnimi skupinami, "je dejal. Izrazil je tudi prepričanje, da zakon študentom ne bo vzel možnosti dela, "je pa res, da ga bo omejil". To pa se jim ne zdi sporno, saj, kot je opozoril, že zdaj 80 odstotkov študentov letno dela manj ur, kot jih določa zakon.

V parlamentu prisotni tudi študentje

Prvo branje predloga zakona o malem delu v DZ je spremljalo tudi nekaj študentov. Zanima jih, v katero smer se bo razprava o malem delu razvila, ter še, ali bodo poslanci znali argumentirati, zakaj danes razpravljajo o zakonu, ki uvaja "neko obliko mezdnega dela", je za STA pred sejo dejal član predsedstva Študentske organizacije Slovenije Marko Funkl.

"Zakon o malem delu je tako slab, da se ga niti z dopolnili ne da popravljati. Druga socialna področja niso urejena, kot bi morala biti in študentsko delo ni takšen problem, kot ga želi prikazati minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik," je v DZ dejal Funkl.

Malo delo po njegovih besedah uvaja neko novo obliko "mezdnega dela, ki je lahko nevarna za vse". Funkl sicer verjame, da bodo poslanci resno vzeli današnjo razpravo, da bodo poslušali argumente "in ne bodo zvečer prišli le glasovati, kot se je že večkrat zgodilo".

Obenem še upa, da bo razprava argumentirana z vseh strani in bodo poslanci znali pojasniti, zakaj je tak zakon danes v državnem zboru, "ko vendar nimamo niti še zakona o štipendiranju niti drugih zakonov, ki naj bi urejali socialne transferje".

Razpravo v DZ je spremljala tudi predsednica ŠOS Katja Šoba ter nekaj sindikalistov.

Poslanci so začeli splošno razpravo o malem delu. Zakonu sicer ostro nasprotujejo sindikati in študentje. Slednji so tudi protestirali, saj zakon omejuje študentsko delo po trajanju in zaslužku.

Številni strokovnjaki, sindikati in študentje opozarjajo, da vlada istočasno z omejitvami ni zagotovila ustrezne štipendijske politike. Prepričani so tudi, da bo malo delo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Malo delo bo obdavčeno s 30-odstotno stopnjo, opravljali ga bodo lahko tudi upokojenci in brezposelni.