Predlog novele zakona o delovnih razmerjih predvideva znižanje odpravnin na eno petino osnove (povprečna plača zadnjih treh mesecev) za vsako leto delovne dobe, pri čemer bo v prehodnem obdobju, enem letu po uveljavitvi zakona, za delavca z več kot 15 leti delovne dobe odpravnina znašala eno četrtino osnove za vsako leto dela.

"S to spremembo želimo prispevati k reševanju vprašanja zaposlovanja starejših," je dejal minister. V tej smeri so predvidene tudi davčne spodbude za njihovo zaposlovanje, nižji prispevki zanje ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja.

Novela tudi izpolnjuje zahtevo ustavnega sodišča glede vključevanja predstavnikov zaposlenih v organe podjetij, kjer ni organiziranega sindikata. Svetlik je še dejal, da ta zakon določa najnižje vrednosti, tako da se lahko delavec in delodajalec dogovorita za višje odpravnine in daljše odpovedne roke.

Zakon o malem delu povečuje varnost na trgu dela

Zakon o malem delu hkrati povečuje prožnost in varnost na trgu dela, pravi minister. Enotno ureja oblike začasnega, občasnega ali trajnejšega časovno omejenega dela, ki se bo izvajalo na podlagi napotnic. Glede na delovna razmerja bo to bolj prožna oblika dela, pri katerem bo najmanj formalnosti za delodajalce in bo zanje tudi najcenejše.

Varnost bi glede na sedanje študentsko delo povečali z omejitvami tega dela pri posameznem delodajalcu, socialnimi pravicami, ki bodo izhajale iz plačevanja prispevkov, in možnostjo povračila sredstev za tiste, ki jih delodajalci niso plačali. Priznane bodo tudi delovne izkušnje.

Malo delo bo omejeno na 60 ur mesečno, z izjemo dijakov in študentov, ki bodo lahko opravili več ur mesečno, vendar bo na letni ravni za vse omejeno na 720 ur. Letni zaslužek bo lahko znašal do 6000 evrov, najnižja urna postavka pa bo štiri evre. Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, opravljali pa ga bodo lahko študenti, upokojenci, neaktivni in brezposelni. Zakon bi glede na predlog začel veljati z letom 2012, da se bodo lahko vsi, ki so vpeti v študentsko delo, ustrezno prilagodili, je dejal Svetlik.

Cilj zakona o urejanju trga dela, ki bo nadomestil veljavni zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, je po ministrovih besedah povečanje varnosti oseb, ki bodo izgubile zaposlitev, povečanje učinkovitosti ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zmanjšanje administrativnih bremen in povečanje nadzora nad institucijami na trgu dela.

Zakon zvišuje nadomestilo za brezposelnost za prve 3 mesece

Zakon zvišuje nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece, in sicer s 70 odstotkov povprečne mesečne plače v osmih mesecih na 80 odstotkov povprečne mesečne plače v zadnjih 12 mesecih. Starejši od 55 let z več kot 25 leti delovne dobe bodo lahko nadomestilo prejemali 25 mesecev, mesec dlje kot sedaj.

Zakon tudi širi krog upravičencev, saj skrajšuje pogoj za pridobitev nadomestila s sedanjih 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih na devet mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Pravico do nadomestila bodo ohranili tudi brezposelni, ki z delom zaslužijo do 200 evrov neto mesečno.

Poleg tega zakon uvaja nove ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kot sta rotacija na delovnih mestih in delitev delovnega mesta. V ukrepe se bodo lahko vključili tudi koncesionarji, ne več le zavod za zaposlovanje. Na lokalni ravni uvaja fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, ki bodo nadomestili sklade dela in pri katerih bodo sodelovali socialni partnerji. Poudarek je tudi na evalvaciji izvajanih ukrepov in boljši ureditvi agencij za posredovanje dela.

Svetlik zavrnil očitke ŠOS glede novih določb zakona o malem delu

Vlada je v zakon o malem delu v zadnjem trenutku dodala člene, povezane s pravicami iz malega dela, o katerih socialni partnerji niso bili obveščeni, so ob sprejemu zakona zapisali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Minister za delo Ivan Svetlik je po seji vlade pojasnil, da vpeljana rešitev le širi možnosti študentskega oz. malega dela.

Zakon je bil danes na vladi sprejet vključno z dopolnjenim drugim členom, in sicer z naslednjo vsebino: "Malo delo se opravlja na podlagi napotnice iz 17. člena tega zakona, s katero se vzpostavlja posebno pogodbeno razmerje med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja."

V ŠOS opozarjajo, da dopolnjen zakon določa, da "bo malo delo sicer imelo elemente delovnega razmerja, vendar pa iz tega ne izhajajo tudi sorazmerne pravice iz dela". Kot opozarjajo, na podlagi tega obstaja možnost, da bodo mladi v prihodnosti zaposleni prek malega dela, vendar pa od tega ne bodo imeli pravice, ki jih imajo delavci.

ŠOS: "Zakon pripravljen zgolj teoretično"

Tudi sicer ŠOS nasprotuje sprejetju zakona o malem delu, saj "je pripravljen zgolj teoretično, brez pravih podlag in analiz ali celo projekcij, kaj to pomeni v prihodnosti". Za mlade bo malo delo postalo nadomestek za redno zaposlitev, zaradi katerega bodo mladi ujeti v vrtinec negotovih služb, ki bodo predstavljale "čakalnico" na redne zaposlitve, ki pa jih je čedalje manj, so še zapisali v ŠOS.

Kritikam na račun vnašanja dodatnih vsebin v zakon sta se pridružila tudi podmladek NSi Mlada Slovenija in SMS-Zeleni. Kot so zapisali v MSi, dodatek k 2. členu ministra Svetlika postavlja na laž. "S tem dodatkom ministrstvo priznava, da ima lahko pogodbeno razmerje elemente delovnega razmerja, vendar pa je v tem delu razvrednoteno in ne določa oziroma ne opredeljuje delavskih pravic," so zapisali.

V stranki SMS-Zeleni pa menijo, da se s tem zakonom "ukinja socialna država". Zakon o malem delu tudi s svojimi najnovejšimi dopolnili po njihovem mnenju vnaša na trg dela samo še več administrativnih ovir. Zgolj iz političnih razlogov uničuje sistem študentskega dela, ki je eden glavnih virov socialne varnosti študentov in dijakov v Sloveniji, menijo v stranki.

Minister Ivan Svetlik pa je na novinarski konferenci po seji vlade poudaril, da je bila omenjena ureditev že sedaj navedena v obrazložitvi zakona. S dopolnitvijo člena so želeli doseči, da bi se v primeru malega dela videlo, da ne gre zgolj za pogodbeno razmerje niti ne za delovno razmerje, je pojasnil.

Po njegovem je določba, da ima malo delo lahko tudi elemente delovnega razmerja, pomembna. Študenti in delodajalci so namreč sami opozorili, da bi bilo v primeru, če bi to izključili iz malega dela, nemogoče zaposlovati na sistemizirana delovna mesta. Na ta način pa bi izgubili veliko možnosti za študentsko oz. malo delo, je dejal Svetlik, ki je še poudaril, da gre zgolj za elemente delovnega razmerja in ne za delovno razmerje.