Spodbujanje gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš, ki ga je Eko sklad začel leta 2008, se v letošnjem letu nadaljuje. Aktualna novost je možnost pridobitve subvencije za nakup stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.
Do zdaj so bili tisti, ki nimajo interesa graditi ali kupiti nizkoenergijske oziroma pasivne individualne hiše, ampak si želijo kupiti takšne stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, diskriminirani. "Niso bili namreč spodbujeni, da bi povpraševali po takšni gradnji," je povedal Franc Beravs, direktor Eko sklada. Po besedah sogovornika pri nas zanimanje za gradnjo takšnih objektov obstaja, razpis pa hkrati tudi spodbuja investitorje, da začnejo razmišljati o gradnji v pasivnem standardu, ki bo v bližnji prihodnosti postal univerzalni standard. Evropski parlament je namreč že sprejel resolucijo in naložil evropski komisiji, da začne pripravljati predpise, ki bodo zavezovali gradnjo praktično vseh objektov v pasivnem standardu. "S tem, ko razpisujemo pasivne standarde, spodbujamo investitorje, da to storijo že zdaj. Možnosti za to imajo. Sodobne tehnologije in materiali pasivno gradnjo omogočajo tudi v večstanovanjskih objektih," je poudaril Beravs.
Če je večstanovanjska stavba zgrajena v skladu z merili, ki jih predpisuje Eko sklad, imajo kupci stanovanjskih enot pravico pridobiti subvencijo v višini 250 evrov na kvadratni meter neto bivalne stanovanjske površine, in sicer za največ 100 kvadratnih metrov. "S tem izenačujemo maksimalno subvencijo večstanovanjskih hiš z individualnimi hišami. Pri slednjih je subvencija predvidena za površino do 200 kvadratnih metrov, pri čemer je kvadratni meter ovrednoten nižje, toda najvišja subvencija tudi za gradnjo individualne nizkoenergijske ali pasivne hiše znaša 25.000 evrov," je pojasnil Beravs.
Eko sklad je za subvencioniranje gradnje večstanovanjskih objektov opredelil številne standarde. Raba energije za ogrevanje stavbe mora biti nižja od 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, izračunana po metodi, ki je v uporabi v srednji Evropi za izračun energije za ogrevanje v nizkoenergijskih in pasivnih stavbah. Eko sklad predpisuje tudi, da mora imeti zunanje stavbno pohištvo toplotno prehodnost manjšo ali enako od enega vata na kvadratni meter na stopinjo Kelvina, za vsa okna, zasteklitve in balkonska vrata je dovoljena najmanj trislojna zasteklitev, določena pa je tudi povprečna toplotna prehodnost ostalih neprozornih komponent, ki mora biti manjša ali enaka kot 0,2 vata na kvadratni meter na stopnjo Kelvina. Z razpisom je določeno še, da morajo biti stanovanjske enote prezračevane s sistemi, ki omogočajo vračanje odpadne toplote. Če gre za centralne sisteme prezračevanja z zračenjem odpadne toplote, mora biti učinkovitost teh sistemov najmanj 80-odsotna. V primeru, da gre za lokalne enote prezračevanja, pa mora biti učinkovitost najmanj 65-odstotna. Kot je povedal direktor Eko sklada, morajo stavbe zadovoljevati pogoje za pasivno gradnjo, kar pomeni, da morajo biti ustrezno zrakotesne (zrakotesnost morajo doseči najmanj 0,6 na uro, kar je v skladu z evropskimi standardi), v primeru uporabe virov, ki zahtevajo za ogrevanje električno energijo, pa morajo ti porabiti največ 10 odstotkov glede na letne potrebe po toploti.
Ne nazadnje morajo večstanovanjske stavbe zagotavljati najmanj četrtino oskrbe energije za toplotne potrebe iz obnovljivih virov energije. Ker je gradnja pasivnih hiš, individualnih ali večstanovanjskih, zelo zahteven projekt, na Ekoskladu ponujajo možnost, da posamezni investitorji še pred oddajo vloge opravijo posvet z njihovimi strokovnjaki. Ti pregledajo vso dokumentacijo in presodijo, ali nepremičnina ustreza standardom, oziroma svetujejo, kaj dopolniti, da bo ustrezala razpisnim pogojem. Pri večstanovanjskih objektih na posvet in usklajevanje vabijo samo investitorje, kar je po besedah Beravsa pomembna olajševalna okoliščina za posamezne kupce. "Ti pri nas predložijo samo tiste dokumente, ki izkazujejo, da so kupci. Vsa druga dokumentacija, ki jim bo omogočila subvencijo, je medtem že pri nas."
Na razpisu za financiranje gradnje individualnih nizkoenergijskih in pasivnih hiš, ki je potekal od junija 2008 do oktobra 2009, so na Eko skladu pričakovali največ 50 vlog, prejeli pa so jih 240. "Pričakovali smo zanimanje, zagotovo pa ne tako veliko," je povedal Beravs in dodal, da je bilo od 240 odobrenih 200 vlog, od tega pa je bila tretjina čistih pasivnih individualnih hiš: "V tem času se je na trgu že vzpostavila ustrezna ponudba pasivnih hiš, zato pričakujemo, da bodo na letošnji razpis prihajale še bistveno bolj celovite vloge, tudi za večstanovanjske hiše."
Kot je še povedal Beravs, so standarde za subvencionirano gradnjo letos nekoliko zaostrili. Finančne spodbude bodo deležne samo tiste hiše, ki imajo energijske razrede boljše od 25 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto, v pasivni razred pa bodo padle hiše, ki imajo energijski razred manjši ali enak kot 10 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto. V razpisu 2008/2009 so bile te meje nekoliko višje - zgornja je znašala 35, spodnja pa 15 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto. "Iz leta v leto se tehnologije in materiali tako izboljšujejo, da omogočajo takšno zaostrovanje kriterijev in s tem izjemen napredek na področju povečevanja energetske učinkovitosti," je še pojasnil sogovornik.
