Je pa ta kraj zelo blizu ljubljanskega središča in tudi za zemljišča okrog njega se bijejo boji. Kdo jih je - oziroma jih bo - okupiral, je, kot je videti, bolj ali manj odločeno. Vprašanje je, do česa bo okupacija pripeljala.

Na Smodinovec je bilo v časopisnem članku, na katerega se sklicujem, navezano bolj znano in težko ime: Janković, župan Janković (sin Janković nastopi šele v drobnem tisku). Sporočilo naslova pa je bilo, da so "kmetijci" temu Jankoviću "rekli ne". Dovolj za vzbuditev radovednosti. In radovednost je bila poplačana.

Zgodba je take vrste, da bi bila v vsakem okolju, ki ni kontaminirano s pahorjevskim (in pred njim janševskim) načinom vladanja, nenavadna. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 8. junija letos izdalo negativno mnenje o tako imenovanem "razvojnem" načrtu Mestne občine Ljubljana, ki hoče spremeniti namensko rabo kmetijskih zemljišč na območju Smodinovca med Podutikom in Brdom in tam na 3,6 hektarja najboljših kmetijskih zemljišč zgraditi "poslovno cono". Toda "ne" v naslovu članka se ne nanaša na to negativno mnenje.

Zgodba se tu ni končala. Samo tri dni pozneje je Pahorjev minister za veliki agrobiznis D. Ž. podpisal dovoljenje za spremembo namembnosti tistih kmetijskih zemljišč. Na njih naj bi zdaj Mestna občina Ljubljana gradila infrastrukturo za Dars in ministrstvo za notranje zadeve. Čez dobrih deset dni, potem ko je zadeva prišla v javnost, je kmetijsko ministrstvo ponovno spremenilo mnenje, tako da zdaj do nadaljnjega nasprotuje spremembi namembnosti zadevnih kmetijskih zemljišč.

Vsak laik bi pomisli, da tu nekaj ni v redu. Vendar v naših krajih zgodba, kakršna je tale, postane problem v glavnem le, če jo pograbi kdo od politične kaste. A brž ko tako postane problem, se sprožijo novi, drugačni problemi, ki hitro zameglijo osnovni problem. Za nas ali vsaj za del nas, ki ne pripadamo vladajoči kasti, je taka zgodba zgodba, ki zadeva obči interes. Ko postane zgodba, s katero se ukvarjajo politiki, to praviloma neha biti. Celo če bi tako zgodbo kdo od politikov izjemoma posvojil v skrbi za obči interes, bi bila kot taka hitro pokopana pod metežem parcialnih, zasebnih, grupaških in korporacijskih interesov.

In tako se je zgodilo tudi tokrat. Zgodbo je pograbila SDS. V parlamentu je enega poslanca te stranke zanimalo, zakaj je kmetijsko ministrstvo v samo treh dneh spremenilo mnenje glede spremembe namembnosti zadevnih kmetijskih zemljišč. To bi bilo legitimno vprašanje, tudi če bi se pri nas vsi postopki odločanja odvijali s podobno hitrostjo (pa se seveda ne). Drugi je uporabil bolj velike besede: "Gre za korupcijo velikih razsežnosti. Čudežna paličica je v treh dneh vse spremenila. Kdo je posredoval, da se je to zgodilo? In posredovanje je dokazljivo. Minister, zelo hitro ste padli v neko zanko. Imate pa priložnost, da se od teh stvari ogradite in se izvlečete." Zadnja dva stavka, naslovljena na Pahorjevega ministra D. Ž., sta sprenevedanje, brez katerega bi lahko čisto dobro shajali. Kar preostane, pa je zavezujoča izjava, katere utemeljenost je treba preveriti in povleči konsekvence: ali se spoprijeti s problemom ali diskreditirati in sankcionirati govorca.

Kaj so pa naredili naši poslanci? Poslanka SD je kolego iz SDS pozvala, naj, "če ima informacije, da je v tem primeru kdo storil kaznivo dejanje, to prijavi pristojnim organom". Sporočila mu je torej, da se o tem ne bo razpravljalo v parlamentu. Poslanka Zares pa je menila, da oni iz SDS "govorijo na pamet, brez dokazov". Poslanci SDS so si sicer v največji meri sami krivi za to, da njihovo govorjenje ni na dobrem glasu, ampak odgovorno opravljanje poslanskega dela bi od parlamentarcev terjalo, da presodijo, kar slišijo, ne pa da o slišanem sodijo le po tem, kdo govori. V danem primeru sta citirani poslanki namigovali, naj bi poslanci opravljali delo organov pregona, pri tem pa prispevali svoje k ustvarjanju manjše verjetnosti za to, da bi se organi pregona aktivirali v tej zadevi. Svoje sta prispevali k temu, da bi še naprej vsi - ne le poslanci SDS - govorili "na pamet, brez dokazov". Poslanka Zares je šla še dlje: kot poklicna političarka je poslancem SDS očitala, da politizirajo razpravo, in "zagrozila, da bo sejo zapustila, če bo razprava spolitizirana".

Morda je SDS pograbila zadevo, ker je vanjo, kot je videti, vpleten župan Janković. Po objavljenih indicih je sporna

kmetijska zemljišča kupil neki znanec ljubljanskega župana s pomočjo županovega sina. Po novem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana naj bi postala zazidljiva, s čimer bi močno narasla njihova vrednost. Po istem prostorskem načrtu bo podobno spremenjena namembnost zemljišč na Ljubljanskem barju, ki jih je župan Janković najprej kupil sam, potem pa prodal svojemu sinu. O tem so mediji poročali nekaj dni pred Smodinovcem. Že en sam od teh primerov bi moral sprožiti alarm. Če ju gledamo skupaj, se začne zarisovati vzorec. Toda natanko tisto, zaradi česar zgodba o Smodinovcu zbuja sume, postane v rokah politikov tisto, kar sume in dvome odžene. Župan Janković in SDS so si nasprotniki. Zato drugi nasprotniki SDS o zadevi nočejo razpravljati.

Če se ne bodo zganili organi pregona, ne bomo vedeli, ali so problematični poslanci SDS, ali poslanci SD in Zares, ali Pahorjev minister D. Ž., ali župan Janković in njegovi sorodniki in prijatelji. Zgodile so se čudne stvari, izrečene so bile težke in zavezujoče besede (in mnogo frivolnih - v prostorih, ki za to naj ne bi bili primerni). Če ostane, kot je, če nihče od udeleženih ne bo sankcioniran, bodo morda res gradili nove stavbe na Barju, ta dežela pa se bo pogreznila v močvirje.

Politiki seveda ne smejo narekovati dela organom pregona, zahtevajo pa lahko, da se sprejemanje ključnega instrumenta, ki bi uzakonil dvome zbujajoče spremembe namembnosti omenjenih (in morda še katerih) ljubljanskih kmetijskih zemljišč, izvedbenega prostorskega načrta MOL, zamrzne, dokler se ne raziščejo sumi in obtožbe. Prestavitev sprejema tega dokumenta so doslej, da bi se izognili tveganju, da bi bil sprejet "pod hipoteko prevare, zlorab in okoriščanja z notranjimi informacijami", zahtevali samo mestni svetniki SDS. To ni dovolj niti za tako minimalistično zahtevo.