Tiskani mediji se trenutno, po številnih raziskavah, nahajajo v največji krizi od samega začetka. Padec branosti ter hkrati tudi padec prihodkov od oglaševanja sta privedla do tega, da so morali v številnih časopisnih hišah zlasti v zadnjem letu odpustiti večje število sodelavcev, v mnogih primerih pa so časopisi preprosto nehali izhajati.

Ni kriva le gospodarska kriza

Seveda na stanje tiska ni vplivala izključno svetovna gospodarska kriza, ampak tudi celoten niz drugih dejavnikov. A vendarle je nenavadno, in mnogi tega niso pričakovali, da se v takšnih časih na tržišču vsake toliko časa pojavi kakšna nova revija ali pa časopis, ki skuša pridobiti stalne bralce. Večina teh je „muh enodnevnic“, ki se osredotočajo na specifično občinstvo, bodisi pišejo zlasti o gospodarstvu ali pa ženskih rečeh bodisi o različnih (priljubljenih) prostočasnih dejavnostih. In čeprav na tržišču ne zdržijo prav dolgo, naklade pa se štejejo le v nekaj tisoč izvodih, imajo vendarle ambiciozne ideje, s katerimi obravnavajo tudi politično, družbeno in kulturno tematiko.

„Popolnoma jasno je, ne glede na krizo, da je prostor za nove tiskane medij dovolj velik. Svet se je spremenil, ljudem ni čisto jasno, kaj se sploh dogaja, zato želijo, da jim nekdo to pojasni, kar je pravzaprav funkcija tiskanih medijev. A dandanes časopisi tega ne delajo več. V prekratkem časovnem roku so obupali nad nekaj sijajnimi tradicijami novinarstva. Tako me tudi nastajanje novih tiskanih medijev niti malo ne čudi,“ je trenutno situacijo v svetu tiskanih medijev na Hrvaškem pokomentiral sociolog Dražen Lalić.

Informativnost zamenjala banalnost

V novinarstvu so se namreč pripetile bistvene spremembe, ki so informativni pristop novinarstva zamenjale za banalnega in analitično trivialnega. In ravno te so privedle do tega, da se je kljub krizi, ki je prizadela založniške hiše, samo novinarstvo znašlo na razpotju. Kriza je tako še vedno pokazala, da se za nove tiskane medije na tržišču vedno najde prostor, ponovno pa se je pokazala potreba po t.i. resnih časnikih, ki niso tako tabloidno in senzacionalistično usmerjeni kot večina revij (v skupino „pol-tabloidnih“ bi lahko šteli tudi številne slovenske dnevne časopise) na današnji novinarski sceni.

Mnoge „majhne“ izdaje reagirajo v skladu s trendom in želijo s svetlobno hitrostjo pridobiti svoj prostor na tržišču, mnogokrat z uporabo tabloidnega pristopa, a takšne revije in časniki ne predstavljajo grožnje „velikim“ izdajam.

Pojavljanje neodvisnih izdaj pa je posledica sprememb, ki se dogajajo v „velikih“ časnikih, za kar pa obstajajo razlogi kot so komercializacija in trivialnost medijskih vsebin, v katerih se izgublja razlika med tipi medijev in medijskimi žanri, hkrati pa se ne vzpostavljajo novi kriteriji, zaradi česar postaja javnost nepomembna. To je za medije in njihovo prihodnost resen problem.

Prav tako pa se na medijski sceni dogaja neka vrsta nelegaliziranih „porok“ med mediji in središči finančnih ter političnih moči, ki ravno v tej trivialnosti najdejo idealen prostor za skrivanje, oziroma s takšnim pristopom gradijo obrambne zidove pred analitičnimi temami, s katerimi bi sami postali cilj, razlaga Milorad Pupovac, srbski izdajatelj časopisa Novosti.

Javnost se spreminja v resničnostni šov

„Kriza napada medijske hiše, a se one raje odločajo za najlažjo pot, ki gre z roko v roki s krizo, ne pa proti njej! Javnost se tako spreminja v resničnostni šov, v kar potegne še funkcije predsednika države in pa člane vlade, ki naj bi jim bili na voljo 24 ur na dan. S tem se številni od njih strinjajo, a je ravno to trend, ki jih – pred vsem drugim – najbolj ogroža,“ dodaja Pupovac. Pri majhnih časopisih tako obstaja nevarnost, da na takšni ravni postanejo izkoriščani kot propagandno sredstvo lokalnih mogočnežev.

A vendarle se ne smemo slepiti, kakorkoli poceni je danes začetno izdajanje časopisa, stroški sčasoma vendarle rastejo, zato ga je težko ohraniti na tržišču, pa če v te stroške še niti ne štejemo honorarjev sodelavcev. Za odličen rezultat so tako (in morda je to še najbolj pomembno) še vendarle najbolj pomembni novinarji, ki vedo, kaj delajo in svoje delo dobro opravljajo. Na to se namreč prevečkrat pozabi.