Že ob podpisu pisma o nameri med Mercatorjem in družbo Merfin (dvotretjinsko lastnico Merkurja) smo v Dnevniku opozorili, da bodo največja ovira prav banke, kar se sedaj tudi potrjuje. V največji bančni upnici Merkurja, Novi Ljubljanski banki (NLB), naj bi namreč že zavrnili Kordežev predlog o načinu zavarovanja posojil ob prodaji "očiščenega" Merkurja Mercatorju. Kot nesprejemljiv oziroma celo ponižujoč pa naj bi po naših informacijah predlog ocenili tudi v Banki Celje in Gorenjski banki.

Kot pojasnjujejo naši viri, je Kordež bankam predlagal, da naj bi Mercator prevzel okoli tretjino od okoli 600 milijonov evrov posojil (415 milijonov posojil ima le matična družba Merkur), preostali dve tretjini posojil pa bi prenesli na novoustanovljeno družbo M Naložbe, ki bi predstavljal neke vrste finančni holding. Po Kordeževem predlogu bi se v takem razmerju razporedila tudi zavarovanja posojil, čemur naj bi v NLB in nekaterih drugih domačih bankah nasprotovali, saj naj bi se s tem dejansko poslabšala kakovost njihovih zavarovanj. Trenutno ima namreč NLB svoja posojila zavarovana s hipotekami na Merkurjeve nepremičnine, po Kordeževem predlogu pa bi NLB za zavarovanje dve tretjini danih posojil po novem dobila delnice družbe M Naložbe. Ta družba naj bi namreč prevzela vse obveznosti in premoženje, ki ga ne bi kupil Mercator, trenutna lastniška struktura Merkurja pa bi se preslikala na M Naložbe.

Naših informacij Kordež včeraj ni želel ne potrditi ne zanikati. "Naši odnosi z bankami in drugimi poslovnimi partnerji temeljijo na načelih medsebojne zaupnosti, zato takih podrobnosti nikoli ne razkrivamo," nam je povedal Kordež, podoben odgovor pa smo dobili tudi iz NLB.

Ker je s svojim prvim predlogom Kordež naletel na zaprta vrata bankirjev, jim je ta teden poslal nov, bistveno drugačen predlog, ki predvideva tudi pretvorbo dela terjatev v kapital Merkurja. Po ocenah naših virov bi Merkur, če ga ne bo kupil Mercator, v prvi fazi potreboval najmanj od 80 do 100 milijonov evrov svežega kapitala. Banke, ki si prizadevajo za rešitev Merkurja, nov Kordežev predlog sedaj preučujejo, če ga bodo sprejele, pa ni izključiti niti menjav v vrhu Merkurja.

"Možnosti je več, vsekakor pa so vse aktivnosti, ki jih vodimo, usmerjene k zagotovitvi stabilnega poslovanja naših podjetij tudi v prihodnje. Enak cilj je tudi v interesu bank, zato pri teh aktivnostih z njimi redno sodelujemo," nam je sporočil Kordež, ki pa podrobnosti ni želel komentirati.

Poleg soglasja bank bo morebitna prodaja Merkurja v veliki meri odvisna tudi od izsledkov poslovnega, pravnega, finančnega in davčnega pregleda družbe. "Skrbni pregled je v polnem teku in še ni končan," so nam povedali v Mercatorju in dodali, da bo "šele zaključen skrbni pregled podlaga za dokončne dogovore in strukturiranje morebitne transakcije".

Skrbni pregled bi moral biti končan do konca meseca, ko naj bi bilo predvidoma tudi znano, kakšna bo usoda Merkurja. Ni izključeno, da se Merkur v kratkem utegne znajti celo v insolvenčnih postopkih, pojasnjujejo naši viri. Merkur naj bi imel namreč težave tako pri vračanju bančnih posojil kot tudi pri plačevanju svojih dobaviteljev. Tem je Merkur konec decembra lani dolgoval kar četrt milijarde evrov, od česar naj bi 50 milijonov evrov obveznosti že zapadlo.

Kaj se bo zgodilo z Merkurjem in več tisoč njegovimi zaposlenimi, če do dogovora z bankami ne bo prišlo, Kordež včeraj ni želel pojasniti. Prav tako ni odgovoril niti na vprašanje, kakšna je možnost, da Merkur konča v insolvenčnih postopkih. To pa bi za seboj potegnilo tudi Merfin in več Merkurjevih menedžerjev, ki so za posojila zastavili svoje nepremičnine, več desetmilijonske odpise pa bi morala oblikovati tudi Sava pod vodstvom Janeza Bohoriča.

vesna.vukovic@dnevnik.si

matjaz.polanic@dnevnik.si