Da ljubljanski zrak ne ustreza evropskim standardom, potrjujejo tudi podatki za lansko leto. Takšnih prekoračitev je bilo kar 113 in Ljubljana je med vsemi slovenskimi mesti, kjer spremljajo kakovost zraka, imela daleč največ prekoračitev dnevnih mejnih vrednosti. Še več, lansko leto je bila v Ljubljani prekoračena tudi letna mejna vrednost delcev PM10, ki je znašala 47 mikrogramov na kubični meter, medtem ko evropska direktiva določa, da ta vrednost sme biti največ 40 mikrogramov na kubični meter.

Glavni razlog za tako visoke vrednosti koncentracije prašnih delcev v zraku je promet, pravi načelnica oddelka za varovanje okolja na Mestni občini Ljubljana Alenka Loose, saj je ta največji onesnaževalec zraka v prestolnici. Ker imajo ti delci negativen vpliv na človekovo zdravje, so nujni ukrepi, ki bodo čim bolj zmanjšali količino prometa v prestolnici.

Kako smo lahko zadovoljni s kakovostjo zraka v Ljubljani?

Kot druga mesta tudi Ljubljana nima najboljšega zraka, saj vemo, da promet povzroča velike težave. Toda v zadnjem času beležimo rahel upad emisij, ampak v tako kratkem času se ne da definirati, kaj je vzrok za ta upad.

Rekli ste, da je v Ljubljani promet največji onesnaževalec zraka. Kako se boste zoperstavili prometu?

Če z osveščanjem ljudi ne bomo dosegli želenih učinkov, bomo morali razmišljati o uvedbi taks za vstop v mesto. Ljubljana načrtuje sklenitev notranjega mestnega območja, po katerem bodo krožili tudi mestni avtobusi, zato pričakujemo, da bo manj avtomobilov v samem mestnem jedru. S tem bo javni promet hitrejši. Sklenitev tega notranjega ringa bo zelo veliko prinesla. Novi prostorski akti so predvideli nove in bolj trajnostne soseske, načrtovana so parkirišča P+R ob vpadnicah. Predvideni so tudi posebni pasovi za javni promet, kolesarske steze.

Drugače pa zmanjšanje prašnih delcev v zraku lahko dosežemo tudi z zelenimi površinami in zasaditvijo dreves.

To se povečuje v Ljubljani. Ravno v ponedeljek smo imeli obravnavo osnutka odloka o gozdovih s posebnim namenom, ki imajo prav tako varovalni in zaščitni učinek. Z ljubljansko urbano regijo sodelujemo tudi regijsko, tako da bodo parkirišča P+R tudi v urbani regiji, zato predvidevamo, da se bodo ljudje verjetno raje odločili, da pustijo avtomobile zunaj mesta. Vse to vpliva na zmanjšanje onesnaženja.

Merilnik kakovosti zraka ste premaknili na novo lokacijo. Kakšne vrednosti onesnaženosti kaže?

Ljudje so imeli na začetku zelo velike pripombe, da merilnik selimo na mesto, kjer so emisije manjše, kar pa ne drži. Pri Figovcu je imel zeleno zaledje, zaradi katerega je bil pretok zraka večji, kar pomeni, da je merilnik zaznal manjše emisije. Zdaj je preseljen na lokacijo, kjer ni zelenega zaledja. Dejstvo je, da so koncentracije nekaterih prašnih delcev trenutno rahlo višje, nekatere nižje, ampak v povprečju so izmere malo višje.

Toda v skladu z zakonodajo bomo morali znova prestaviti merilnik. Nova evropska direktiva namreč zahteva, da je malo bližje cestišču. Toda ne pričakujemo, da bo ta premik prinesel bistvene spremembe v meritvah.

Se Ljubljančani zavedajo pomembnosti čistega zraka?

Ljubljančani se zelo dobro zavedajo te problematike, vendar sami niso pripravljeni dosti prispevati. Ljudem se ne da dopovedati, naj ne uporabljajo osebnih avtomobilov. Slovenija je še vedno mlada evropska država in avtomobil je žal še vedno statusni simbol. To, da imamo slab javni promet, sploh ne drži. Če avtomobilov ne bi bilo, bi bil javni promet točen.