Kot veliki avtomobilski navdušenci smo bili namreč prepričani, da ne bomo nikdar pozabili, kdaj smo se prvič usedli za volan katerega izmed porschejev. A že po nekaj prevoženih kilometrih z novim cayennom, luksuznim športnim terencem, po vijugastih in razgibanih cestah v okolici Soluna, se nam je zgodilo ravno to. V spominu nam je ostalo le še, da smo tudi prvo vožnjo opravili z enakim modelom, le da s tistim prve generacije, druga pa nas je navdušila do te mere, da smo vse ostalo enostavno pozabili. No, morda pa je izguba spomina le kratkotrajna in je vse skupaj še vedno posledica vtisa, ki ga je zapustil novi cayenne.

Ta je po videzu v prvi vrsti bolj samosvoj od predhodnika, a še vedno povsem nezmotljiv predstavnik svoje znamke, čeprav si osnovo (še ena enakost s predhodnikom) deli z volkswagnom touaregom. Notranjost v voznikovem delovnem okolju sicer ne predstavlja kaj preveč novega, saj je v večji meri prekopirana iz porscheja panamere, a to je kvečjemu dober znak. Vse skupaj je namreč oblikovano lično, razporejeno pa tako logično, da z iskanjem tistega pravega v množici gumbov nikdar ne boste imeli težav. Hkrati pa podoba armaturne plošče, na sredini katere kraljuje velik zaslon, ter številna stikala tudi na stropu avtomobila verjetno bolj kot v katerem koli drugem avtomobilu doslej dajejo občutek sedenja v pilotski kabini. In ko smo ravno pri kabini, se pomudimo še pri zadnjih sedežih. Če bi zapisali, da je na njih prostora toliko kot v nobenem drugem porscheju, zagotovo ne bi povedali ničesar posebnega, če pa zapišemo, da toliko prostora težko najdemo tudi v po velikosti konkurenčnih avtomobilih, imajo besede že večjo težo. Kar nekaj sto kilometrov smo se v tem 4,85 metra dolgem vozilu prepeljali na zadnji klopi (ta je po novem serijsko pomična vzdolžno in po naklonu) in mirno lahko zapišemo, da se tako udobno in brez prostorskih težav že dolgo, dolgo nismo vozili. Za razliko od ostalih porschejev pa pri cayennu, logično, ne boste imeli težav niti, ko boste v prtljažnik želeli stlačiti več kot le eno potovalko (670 osnovnih litrov zadostuje še za vse kaj drugega).

A kljub vsem opisanim superlativom je čas, da si priznamo - porsche največ užitkov zagotovo ponuja takrat, ko ga vozite sami. In tudi cayenne, sicer edino Porschejevo zares vsestransko uporabno vozilo, pri tem ni izjema. Za to v prvi vrsti seveda skrbijo motorji. Cayenne jih bo kupcem ponudil pet - dizelskega (3-litrski s 176 kilovati oziroma 240 KM), tri bencinske (osnovni cayenne ima 3,6-litrskega z 220 kW oziroma 300 KM, cayenne S 4,8-litrskega z 294 kW oziroma 400 KM, cayenne turbo pa 4,8-litrskega s 386 kW oziroma okroglimi 500 konjički) in hibridno izvedenko (več v okvirju). Ta ima ob dizlu in najšibkejšemu bencinarju ob tem porabo pod desetimi litri, kar je ob naštetih podatkih zagotovo pohvale vredno, ob nekaterih drugih dejavnikih (menjalnik, sistem start-stop...) pa povezano tudi s težo avtomobila, saj je samo karoserija v primerjavi s predhodnikom lažja za kar 111 kilogramov, celotni model cayenne turbo pa je, na primer, za kar 185 kilogramov lažji od prejšnjega modela.

Osnovna bencinska izvedenka bo na voljo tudi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, vse ostale pa se lahko pohvalijo z osemstopenjsko avtomatiko, ki smo jo v kombinaciji z močnejšima bencinarjema preizkusili tudi sami, ob njunih zmogljivostih, tako cestnih kot terenskih na makadamu, pesku in blatu, pa smo ostali tako rekoč brez besed. No, to zadnje se bo marsikomu zgodilo tudi ob pogledu na ceno - porsche cayenne turbo vas bo namreč olajšal za 146.136 evrov. Toda pozor! Cayenne je mogoče dobiti tudi precej ugodneje. Z 68.781 evri, kolikor stane dizelska različica, bo dostopen kar lepemu številu Slovencev, pretirano dražji pa ni niti osnovni bencinar (69.655 evrov).