Koliko primerov raka ste do sedaj odkrili v Dori?

Raka dojk smo v letih 2008 in 2009 odkrili pri 47 ženskah, mamografijo pa smo v obdobju od aprila 2008 do konca leta 2009 opravili pri 5668 ženskah. Po evropskih kriterijih naj bi našli 4,5 do 6 primerov raka na tisoč žensk, mi pa smo jih našli 8. To kaže, da smo način dela dobro zastavili. Med drugim zagotovo zaradi modernih diagnostičnih naprav, pa tudi zaradi tega, ker vsak izvid odčitavajo kar trije radiologi. Zato je manjša možnost, da bi nam karkoli ušlo.

Cilj Dore je za 25 do 30 odstotkov zmanjšati umrljivost za rakom dojk. Zato želimo raka odkriti, ko je manjši od deset milimetrov, saj je v tem primeru veliko bolje ozdravljiv. Do aprila 2010 smo odkrili skupno 51 primerov raka, od tega jih je bilo osem v najzgodnejši obliki in situ, ko je rak skoraj 100-odstotno ozdravljiv, od 43 invazivnih pa jih je bilo 13 manjših ali enakih desetim milimetrom. Nekaj primerov raka, ki smo jih našli, je bilo celo večjih od dveh centimetrov. Ko se bo program Dora širil in bodo vse ženske v starostni skupini med 50. in 69. letom vanj vabljene vsaki dve leti, bo takšnih primerov manj, med odkritimi pa bo večji delež manjših primerov raka.

V kakšnem obsegu trenutno deluje ta program?

Za zdaj deluje ena stacionarna enota v Ljubljani, slikamo približno 40 žensk na dan. Slikanja so štiri dni v tednu, en dan pa imamo obravnave žensk, ki so bile klicane na dodatno diagnostiko, torej ciljno slikanje, ultrazvok in punkcije. Četrtega maja nameravamo vključiti še mobilno mamografsko enoto, ki je postavljena zraven Onkološkega inštituta, tako da bomo lahko poslikali skupno okoli 70 žensk na dan. Druga mobilna enota, ki smo jo do zdaj kupili, bo postavljena v Trbovlje, delovati pa bo začela v začetku julija.

V Doro se sedaj preusmerja ženske iz ljubljanskega zdravstvenega doma Metelkova, prav tako vanjo postopoma vabimo ženske z ljubljanskega statističnega območja. Pri nekaterih ženskah, pri katerih smo mamografijo v okviru Dore prvič opravili aprila 2008, jo bomo letos opravili že drugič.

Kako visoka je odzivnost žensk, ki ste jih vključili v Doro?

Za zdaj je izjemno visoka, skoraj 90- odstotna, kar pa ni ravno običajno za začetek presejalnih programov, in ta odzivnost najbrž tudi še ni povsem realna. Dejansko stanje bomo videli šele, ko bomo v program vključili večje število naključno vabljenih žensk.

Kako se bo Dora širila?

Najprej moramo zagnati stacionarno enoto v Mariboru in čim prej vzpostaviti presejalno-diagnostični center v Mariboru. Ob večjem številu slikanj je potreben tudi nakup opreme za nadaljnjo diagnostiko in odčitavanje mamogramov. V obeh presejalno diagnostičnih centrih, Mariboru in Ljubljani, bomo potrebovali še po en dodaten mamograf . Zatem bomo lahko sprostili mobilno enoto, ki je sedaj postavljena zraven Onkološkega inštituta, in jo uporabili na kakšnem drugem delu Slovenije. Poleg tega bo treba kupiti še štiri dodatne mobilne enote.

Kdaj se bo program deloval v celotni Sloveniji? Glede na prvotne načrte bi se moralo to zgoditi že letos.

Pričakujem, da bi se lahko zgodilo v dveh ali treh letih. K ustavljanju programa in zamudam je pripomoglo to, da dolgo ni prišlo do odločitve, kdo naj program sploh vodi, spreminjale pa so se tudi odločitve glede organizacijske oblike. Napaka je bila tudi v tem, da se je program začel, preden je bil dorečen njegov pravni in finančni status. Ob tem, da je bil program priključen Onkološkemu inštitutu, za kar smo izvedeli jeseni 2009, je bilo treba dodatno izobraziti vse radiološke inženirje, zaposlene na oddelku za radiologijo Onkološkega inštituta. Delno nam je pri tem že uspelo, delno pa izobraževanje še poteka. Na Onkološkem inštitutu je za odčitavanje mamogramov usposobljenih šest radiologov, zunaj Onkološkega inštituta pa štirje radiologi. Doro bomo lahko širili le tako hitro, kot bodo dopuščale kadrovske zmogljivosti.

Ob dvojnem odčitavanju mamogramov in kar trojnem v času učenja radiologov bi lahko kadrovski problem delno rešili tako, da bi radiologi izvide preko izvidnih postaj odčitavali od doma, tako da jim ne bi bilo treba izgubljati časa z vožnjami po Sloveniji. Radiološki inženirji bodo na drugi strani po novem delali še v popoldanski izmeni. Ko bo več obravnav bolnic in s tem več punkcij dojk, bo potrebnih tudi več patologov, ki so na Onkološkem inštitutu že sedaj zelo obremenjeni.

Sprva ste načrtovali, da bo Dora samostojen zavod, a je še vedno del Onkološkega inštituta. Tudi ideja, da bi pod eno streho združili vse tri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka, torej Doro, Zoro za raka materničnega vratu in Svit za raka debelega črevesa, je padla v vodo.

Da Dora ne bo samostojna, so se na ministrstvu za zdravje odločili v mandatu Zofije Mazej Kukovič. Menim, da je bila to napaka. Ker je program trenutno del Onkološkega inštituta, se pojavljajo številni problemi, prav tako bo treba rešiti pravno-finančni odnos do presejalno diagnostičnega centra v Mariboru. Menim, da bi morali sedaj presejalne programe čim prej finančno in pravno ločiti od inštitucij, v katere so sedaj vključeni, in jih morda postaviti v skupen samostojen zavod.

Kje je prednost Dore kot organiziranega presejalnega programa pred oportunističnim presejanjem, v katerega je še vedno vključena večina žensk?

Žal sedanje oportunistično presajanje pri nas ne daje dovolj dobrih rezultatov. Znano je, da lahko le z organiziranim presejanjem dosežemo boljši učinek, še zlasti če ga v vseh korakih spremlja primeren nadzor kakovosti. Kljub temu bodo, tudi ko bo Dora delovala na ravni celotne Slovenije, del slikanj še naprej opravljali v ambulantah za bolezni dojk. Dora namreč zajame le ženske med 50. in 69. letom, preostale starostne skupine in ženske v obdobju med 50. in 69. letom, ki bodo zatipale spremembo v dojki, pa bodo še naprej obravnavali tam, kjer jih sedaj.