Kot je poudaril Čok v današnjem predavanju v državnem zboru z naslovom Zdravstvo in dileme slovenskih javnih financ, ki poteka v okviru projekta Znanje žanje, je obstoječi sistem plačevanja prispevkov nekonsistenten in diskriminatoren, ker so znotraj njega različne skupine zavezancev. Kot tak pa je po njegovem mnenju generator davčnega izogibanja in je mednarodno nekonkurenčen.

Levji delež financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja namreč leži na tistih, ki so zaposleni pri pravnih osebah, medtem ko zasebniki večinoma izplačujejo minimalne plače, zato plačujejo tudi minimalne prispevke. Tudi lastniki družb z omejeno odgovornostjo se praviloma odločajo za izplačilo minimalnih plač z minimalnimi prispevki, ostalo pa si raje izplačajo v obliki dobička, ki je manj obdavčen, pojasnjuje Čok.

Zato lahko ločimo različne kategorije plačnikov v zdravstveni in pokojninski sistem, pojasnjuje Čok. Za odvisno zaposlene velja neomejena osnova in neomejena solidarnost, pri zasebnikih velja le omejena osnova, lastniki družb z omejeno odgovornostjo pa imajo možnost, da si prispevno osnovo sami postavijo, kakor jim to ustreza.

Neomejena osnova prispevkov je razlog, da Slovenija v mednarodnih primerjavah sicer zaseda vrh pri obdavčitvi visokih prejemkov, vendar "imamo v Sloveniji premalo tistih, ki prijavljajo visoke dohodke in od njih plačujejo davke," pravi Čok.

Širjenje prispevne osnove po njegovem ni način za pridobitev zadostnih sredstev v zdravstvo, saj je s prispevki obdavčeno praktično vse, kar je lahko obdavčeno. Teoretično bi lahko obdavčili še avtorske pogodbe in dobiček lastnikov družb z omejeno odgovornostjo, kar bi potencialno prineslo 20 milijonov evrov pri avtorskih pogodbah in 11 milijonov evrov pri dobičku omenjenih družb, je dejal.

Poleg neustreznega sistema plačevanja prispevkov je kot problem izpostavil še demografsko stanje in projekcije za naslednja desetletja ter nizko delovno dobo prebivalcev.

Razmisliti moramo, kako bomo financirali oskrbo starega prebivalstva, pravi Čok. Nemčija že pozna poseben prispevek, o čemer bomo najbrž morali razmisliti tudi mi, saj bo vedno več starejših, je prepričan. Hkrati pa se moramo vprašati, koliko dodatne obremenitve še prenese aktivna populacija, ki je fizično vedno manjša in pod vedno večjim finančnim bremenom, je dejal.

Po njegovem mnenju manevrski prostor pri pridobivanju sredstev obstaja še na strani odhodkov pri pokojninah. Prej ali slej bo treba vzpostaviti močnejšo povezavo med plačanimi prispevki in pokojnino, pravi. Pri zdravstvu bomo po njegovem mnenju namreč kmalu prišli do točke, ki bo predstavljala končnost virov, s katerimi lahko razpolagamo.