Žal pa mnogi tekači pri tem delajo številne napake. Zaradi nepravilne priprave zelo pogosto pride do poškodb, slabega počutja in izgube želje, da bi to še počeli. To pa je velika škoda.

Izberimo si primerno razdaljo, ki smo jo trenutno sposobni preteči. Z vadbo lahko to razdaljo sicer zelo povečamo, vendar moramo pri tem upoštevati zmernost. Če prehitro povečamo razdaljo, se zelo pogosto pojavi poškodba, ki se imenuje iliotibialni sindrom. Pri njem gre za pojav bolečine na zunanji strani kolen in (ali) zunanji strani bokov, ki nastane zaradi preobremenitve obsklepnega tkiva, ki se vname in je posledično bolj občutljivo za pritisk. S krepitvijo mišic, ki stabilizirajo medenico in koleno pri dotiku noge s tlemi, lahko zmanjšamo trenje obsklepnega tkiva. Te mišice sicer krepimo tudi s tekom, če pa tečemo predaleč, se zaradi utrujenosti njihova aktivnost zelo zmanjša.

Dolge teke si privoščimo redno, a ne prepogosto. Na tak način spodbujamo telo - predvsem mišice in vezi, da se dovolj dobro okrepijo in ohranjajo sposobnost prenašanja dalj časa trajajočih obremenitev. Če se na dolge teke odpravimo prepogosto, telesu ne damo dovolj časa, da se primerno obnovi. To vodi v pretreniranost, ki se kaže v slabšanju počutja, otrdelosti mišic, težkih nogah. Poškodba, ki pogosto nastane pri tem, pa je vnetje pokostnice. Ta se kaže kot bolečina na notranji strani goleni. Dolge teke svetujem enkrat na dva do tri tedne.

Tecimo v primernem tempu. Prehiter začetek teka je vzrok za zelo počasen in težaven zaključek. Če smo tekli prehitro, se tudi pogosteje začnejo pojavljati krči in to predvsem v zadnjih stegenskih mišicah. Zato se trudimo poiskati tempo, s katerim bomo lahko zelo enakomerno pretekli celotno razdaljo. Kakšna je ta hitrost, najbolj naravno spoznamo z osebnim izkušnjami - občutenji, ki jih podkrepimo z merjenjem tempa teka.

Hranimo se pametno. Ko se odpravimo na dolgi tek, je zelo pomembno, da imamo napolnjene energetske zaloge sladkorja (glikogena) v telesu. Zato jejmo dan pred tekom in na dan teka hrano, ki je bogata z ogljikohidrati (testenine, riž). Med teki, ki trajajo več kot 90 minut, je zelo dobrodošlo uživati sladke prigrizke ali napitke. Če v telesu prične zmanjkovati glikogena, se začnemo zelo slabo počutiti in nismo več sposobni ohranjati hitrosti teka.

Preprečimo pregretje telesa. V vročem vremenu je zelo velika nevarnost, da pregrejemo telo. Zato se izogibajmo takšnim razmeram in prilagodimo oblačila. Pri slabem počutju v vročem vremenu ljudje velikokrat zmotno mislijo, da gre za dehidracijo, ki jo lahko preprečijo s pitjem vode. Pri tem pa pozabljajo, da jim čezmerno pitje tekočine lahko celo zelo škodi. Zato pijmo toliko, kot nam veli občutek žeje. Pregretje telesa pa preprečimo s sprotnim polivanjem vode po glavi.

Poslušajmo lastno telo in se hitro odzovimo na morebitne bolečine.

Vsaka sprememba v vadbi predstavlja telesu izziv, da se na njo prilagodi. Pri tem pa je naše telo lahko bolj ali nekoliko manj uspešno. Če se pojavita bolečina ali slabo počutje, temu takoj prilagodimo vadbo in se potrudimo poiskati vzrok za nastalo težavo.

Želim nam veliko dobrih dolgih tekov in polno doživljanje življenja.