Tine Stanovnik z ekonomske fakultete, ki je tudi član skupine za pripravo sprememb pokojninske zakonodaje, pravi, da se mu predvsem zdi, da si v zadnjem času obe strani postavljata pogajalske pozicije, da pa vendarle ocenjuje, da so zahteve sindikatov malo v nasprotju s trendi, ki smo jim priča.
V senci merjenja moči med vlado in sindikati pa je nastal predlog, ki vladi predlaga uvedbo davčnih spodbud v tretjem stebru pokojninskega zavarovanja, s čimer bi po mnenju avtorjev Marka Simonetija in Aleša Berka Skoka vsak posameznik prevzel odgovornost za materialno spodobno starost. Po mnenju Marka Simonetija bi ideja lahko ob zadostni politični volji zaživela že do konca letošnjega leta. Pisanje je prejšnji teden potovalo na gospodarsko ministrstvo in na zainteresirana združenja, na primer na Združenje bank Slovenije, GZS, združenje članov nadzornih svetov in podobno, vendar iz vladnih vrst nismo uspeli dobiti komentarjev, ker dokumenta še niso preštudirali.
Vsak naj v večji meri poskrbi za svojo pokojnino
Ideja, ki jo je sopodpisalo še 29 posameznic in posameznikov iz sveta financ in znanosti, predvideva uvedbo pokojninskih računov, na katerih bi se beležila letna vplačila vsakega posameznika, država pa bi ob koncu vsakega leta primaknila še določen - v predlogu je 10 odstotkov - odstotek zbrane vsote, in sicer v obliki oprostitve davčne obveznosti, vendar ne več kot 1000 evrov na leto. "Na primer, če bi morali plačati 600 evrov dohodnine, hkrati pa ste v tretji steber v tekočem letu vplačali 6000 evrov, bi bila vaša davčna obveznost nič. Seveda ob predpostavki, da je državna stimulacija desetotstotna," o osnovni ideji funkcioniranja tretjega stebra pravi soavtor dokumenta Aleš Berk Skok. Posameznik bi se sam odločil, v kako tvegano obliko naložbe se bo podal, saj bi v tretji steber lahko vstopili skozi že obstoječo ponudbo finančnih produktov na trgu. Sprememba bi bila le ta, da bi ponudnica posameznega produkta ob koncu vsakega leta priglasila obseg zbranega denarja, kar bi se upoštevalo pri izračunu davka. V tretji steber je po tem predlogu mogoče prenesti tudi sredstva, nabrana v katerem od finančnih produktov (vzajemni skladi, življenjska zavarovanja, naložbena zavarovanja...), pri čemer je potem razpolaganje z njimi bolj omejeno. Tudi v tem primeru bi bil posameznik upravičen do takojšnje desetodstotne stimulacije.
Za predčasen izstop predvidene kazni
Reden oziroma nekaznovan izstop iz sistema bi bil mogoč ob dveh pogojih: ob doseženi starosti nad 65 let oziroma ob dopolnitvi 25 let varčevanja. Predčasen izstop bi bil po predlogu destimuliran in sicer z vračilom vseh stimulacij ter oprostitve davkov za dohodke od kapitala v času varčevanja, ob tem pa bi bilo treba plačati še davek na izplačana sredstva. Donosi na vplačana sredstva sicer ne bi bili obdavčeni.
