"Ne trdim, da so plače same po sebi težava, so pa lahko, če jih primerjamo s produktivnostjo in dodatno vrednostjo," je Kranjec izrazil zaskrbljenost in opozoril, da je v teh razmerah izjemno pomembno, da država ustrezno vodi stroškovno in strukturno politiko.

Centralni bančniki ugotavljajo, da se je vrednost kazalnika stroškovne konkurenčnosti v Sloveniji do tretjega četrtletja v povprečju medletno povečala za 7,1 odstotne točke bolj kot v povprečju v primerjanih državah. Poenostavljeno povedano, stroškovna konkurenčnost Slovenije se slabša. Kot glavna razloga za lanskoletna gibanja navajajo relativno večji padec produktivnosti predelovalnih dejavnosti v prvem trimesečju in uskladitev plač v javnem sektorju. Guverner Kranjec je izpostavil tudi naraščanje mase plač v javnem sektorju - pravi, da bo zaskrbljen, če se bo masa plač povečala tudi letos.

In medtem, ko so primerjalne države kazalnik v nadaljevanju leta izboljšale zaradi izboljšanja produktivnosti, ga je Slovenija na račun popuščanja učinka visoke osnove, opozarjajo v Banki Slovenije. Skrbi jih tudi cenovna konkurenčnost. Namreč, gibanja tega kazalca od sredine leta 2007 kažejo na trajnejša odstopanja od dolgoročnega trenda, ki bi prav lahko pomenila poslabšanje cenovne konkurenčnosti.

Vlada Boruta Pahorja ima trenutno na mizi kar nekaj predlogov reform, od pokojninske do trga dela, vendar po ocenah dveh naših sogovornikov te ne bodo imele kakšnega izrazito ugodnega vpliva na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Zadnji dve leti so škarje (stroškovne konkurenčnosti, op. p.) tako izjemno odprte, da je nastal resen problem. Rešitve, ki jih ima vlada zdaj pripravljene, na to vprašanje ne odgovarjajo," je na manko v vladnih reformam opozoril dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor. Na naše vprašanje, ali se Sloveniji, če ne bo ukrepala v smeri povečevanja stroškovne konkurenčnosti, obeta še nižja gospodarska rast, je odvrnil, da letošnja rast ni vprašanje. "Vplivi nekonkurenčnosti se bodo poznali na dolgi rok. Na dolgi rok se bodo težave odrazile tudi na stabilnosti javnih financ," opozarja Mramor.

Guverner Kranjec je glede javno-finančnega položaja Slovenije izpostavil državna poroštva, ki jih obstoječi dolg - ta naj bi letos dosegel skoraj 40 odstotkov bruto domačega proizvoda - ne zajema. Konec leta 2009 je obseg državnih poroštev dosegel že 7,1 milijarde evrov in se je v letu dni zvišal za 2,4 milijarde evrov oziroma na dobrih 20 odstotkov BDP. Če bi se poroštva začela unovčevati, bi to pomenilo dodaten pritisk na dolg.

Ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec ne vidi možnosti, da bi predlagane reforme nevtralizirale negativne učinke dviga minimalnih plač. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kako bo država pokrila dvig plač v javnem sektorju. "Z vidika mednarodne konkurenčnosti bi bil še najboljši dvig davka na dodano vrednost, vendar bi to pomenilo višje stroške za najrevnejše," pravi Polanec.