Stopnja inflacije se bo letos povzpela do 1,6 odstotka, v prihodnjem letu pa znižala na 1,4 odstotka. Kot je ob predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti še povzel Kranjec, bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa poveča le za malo.

Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 odstotka, izvoz naj bi se povečal za pet odstotkov, uvoz pa za približno tri odstotke. "Zaposlenost naj bi se še naprej zmanjševala in naj bi se letos znižala za 2,3 odstotka," je dejal.

Med glavnimi tveganji za gospodarsko rast je direktor Analitsko raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik naštel stopnjevanje težav v gradbeništvu, povečevanje strukture brezposelnosti, razdolževanje bank in ostrejše kreditne standarde ter nezadostno konsolidacijo javnih financ.

Delež slabih posojil v celotni bančni aktivi predstavlja približno 2,9 odstotka, medtem ko delež t.i. prizadetih kreditov za gradbeništvo v bančnem sektorju znaša okoli 5,5 odstotka. "To je po našem mnenju še obvladljivo," je ocenil guverner in opozoril, da gre pri gradbeništvu za dolgoročne projekte in da bodo morale banke skupaj s svojimi dolžniki čim prej ponuditi presežno zalogo po sprejemljivih cenah.

Po njegovem mnenju so stanovanja v Sloveniji predraga. "Tu gre verjetno za visoke marže, ki se jim bodo morali odpovedati," je menil in izrazil prepričanje, da se bo stanje na tem področju moralo normalizirati. Predvsem pri visokih gradnjah se bodo morali pojaviti pravi vlagatelji, saj gradbena podjetja in projektanti to niso, je povzel. Tudi delež gradbeništva v BDP se bo moral zmanjšati, zaradi gradbeništva pa v Banki Slovenije ne vidimo ogrožanja stabilnosti finančnega sistema, je povedal.

Med tveganji za inflacijo je Kozamernik omenil negotovost višine prispevka cen energentov. Ključna za prihodnost pa bo konkurenčnost gospodarstva. Tveganja o vnovičnem valu enake stopnje recesije so po Kozamernikovem mnenju sedaj odmaknjena. "Lahko pa bo gospodarska rast zelo nestanovitna in pride do dodanih težav na izvoznih trgih," je menil.

Pri vprašanju konkurenčnosti gospodarstva je Kranjec izpostavil pomembnost, kako bo država vodila strukturno politiko oz. politiko stroškov in plač. Po njegovih besedah so se nominalni stroški dela na enoto proizvoda v gospodarstvu konec leta 2008 in v začetku leta 2009 v primerjavi s konkurenčnimi državami izrazito povečali. "Po odpravi davka na izplačane plače so si podjetja povečevala plače, namesto da bi krepila svojo kapitalsko ustreznost oz. dobičkonosnost," je dejal.

"Povečevanje plač je lahko problem glede na gibanje produktivnosti in na dodano vrednost," je opozoril in pojasnil, da gibanje plač v Sloveniji odraža njihovo prehitevanje v primerjavi s produktivnostjo. V letu 2008 in 2009 smo bili v javnem sektorju priča izrazitemu povečanju mase plač, zaskrbljeni bi bili, če se bo to zadrževalo tudi v letu 2010," je menil.

Bančni sektor bo po njegovem prepričanju ponovno "pod pomembnimi pritiski glede razpoložljivosti virov", ki bodo na razpolago pod krajšimi ročnostmi in po višjih cenah. Banke bodo tako še vedno pod pritiskom čiščenja svojih portfeljev, slabitve in rezervacije pa se bodo morale še povečevati, kar se bo zelo verjetno odražalo v dobičkih, ki bodo manjši kot leta 2009, je povzel. "Ne bo pa presenečenje, če bodo morale banke zarezati v svoje prihodke z večjimi odpisi," je dodal guverner.

Pri vprašanju novih domačih ali tujih lastnikov bank, o čemer vlada razmišlja v luči vprašanja državnih strateških naložb, je za Kranjca pomembno to, da imajo lastniki ustrezen kapital in da oblikujejo ustrezne strategijo. Po njegovih besedah bodo podprli vsakega lastnika, ki bo te cilje imel. "V nekaterih primerih sem razočaran, ker so strategije izražene v obliki tržnih deležih, ne pa v donosnosti na strateških trgih," je povedal guverner.

Banke letos kljub državnim jamstvom še niso izdale nobenih obveznic, saj čakajo na odločitev finančnega ministrstva, ali bo država obdavčila obresti na obveznice, izdane v tujini ali ne. Če bi tuj investitor kupil obveznice slovenske banke in jo na ta način kreditiral, bi moral (doma) plačati davek, in bi tako ta davek priračunal k ceni tega posojila. "Če ima banka matično banko v tujini, tega davka ni. Problem torej obstaja za slovenske banke," je pojasnil Kranjec in dodal: "Ne vem, ali je ta problem možno rešiti ali ne. Če pa bo rešen, bo šlo na račun slovenskega proračuna."

Kranjec je dejal, da za letos pričakujejo primanjkljaj v višini 5,7 odstotka BDP, medtem ko naj bi se delež dolga v BDP povzpel na okoli 40 odstotkov. "To od leta 2008, ko je znašal 23 odstotkov, predstavlja znatno povečanje," je opozoril. "Primanjkljaj in zadolženost ne izražata potencialnih obveznosti, ki izhajajo iz garancij države v preteklosti, tako da je možno, da smo na optimistični strani," je sklenil Kranjec.