Če modrostnik ne more popolnoma izrasti, predstavlja nevarnost nastanka občasnih ali trajnih vnetij, bolečin, ki jih povzroča oteženo izraščanje, tesnih stanj, ki jih takšen zob še potencira, in ne nazadnje zobne gnilobe drugega stalnega kočnika. Kot pojasnjuje prof. dr. Danijel Žerdoner, predstojnik Oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje, je zaradi težav, ki jih povzroča nedokončno izrasel modrostni zob, velikokrat treba takšen zob odstraniti. Kdaj je najugodnejši čas za odstranitev, je še vedno stvar polemike. Nekateri menijo, da je treba modrostne zobe odstraniti preventivno.

Vsak modrostnik je posebnost zase
Za odstranitev bi morali upoštevati absolutne, relativne, protetične in ortodontske indikacije, pravi prof. dr. Žerdoner. Poleg tega pa je nujno vsak primer obravnavati strogo individualno, upoštevajoč osnovne diagnoze, simptomatiko in starost bolnika, da se ne zgodijo napake ter mogoče med- in pooperativne težave. »Poleg indikacije so se sčasoma oblikovali standardi oz. vodila, ki dajejo odgovor na zastavljena vprašanja o pomembnosti časa odstranitve, zakaj in kako ga odstranjujemo ter – ne nazadnje – kdo naj poseg opravi,« razlaga prof. dr. Žerdoner. Zaželeno je, da je operativni poseg opravljen v čim krajšem času, kajti to ugodno vpliva na pooperativno celjenje. Priporočljivo je, seveda, da modrostne zobe odstranjujejo specialisti v kirurških ustanovah. Uspešnost je namreč odvisna od njihove izkušenosti. Operativna odstranitev modrostnih zob je danes eden najpogostejših posegov v oralni kirurgiji. Iz leta v leto jih je več. »Opažamo, da narašča predvsem odstranitev zob v profilaktične namene in odstranitev zob z absolutno indikacijo,« pravi prof. dr. Žerdoner. Nasprotno pa upada število modrostnikov z ortodontsko in relativno indikacijo.

Opis indikacij, na podlagi katerih se kirurgi odločajo za poseg
Absolutna indikacija že sama po sebi pove, da je modrostni zob treba čim prej odstraniti. Mednje prištevamo: razvoj folikularne ciste, resorpcijo paradontalne kosti ob sosednjem zobu, okužbe perikoronarnega tkiva, razvoj benignega ali malignega blastoma, profundni karies modrostnika in občasne ali stalne nevralgiforne bolečine. Ti primeri se najpogosteje pojavljajo v poznem pubertetnem obdobju ali pri odraslih, ko je modrostni zob že skoraj popolnoma kronsko in koreninsko razvit. Zaradi neugodne lege lahko pritiska na sosednji zob. Povzroča lahko tudi koronarni žep, ki je vir stalnih okužb in vnetij. In ta vnetja so najpogostejši vzrok absolutnih indikacij za odstranitev spodnjih modrostnih zob. Folikularne ciste modrostnega zoba so redkejše, pojavljajo se predvsem pri predpubertetnem in pubertetnem prebivalstvu.

K relativnim indikacijam prištevamo ponavljajoča se vnetja, ki jih povzročajo neprogresivni, delno izrasli modrostniki, periodentalni žep modrostnega zoba in erozija sosednjega zoba. Ravno relativne indikacije sprožajo žgočo razpravo o tem, ali je treba takšen zob odstraniti. In kot poudarja prof. dr. Žerdoner, je zato tako pomembno, da se vsak primer obravnava individualno. Natančno je treba presoditi, ali zadostuje zdravljenje, ki odstrani vzrok relativne indikacije, ali pa je treba zob vseeno odstraniti. Ortodontsko indikacijo za odstranitev modrostnih zob, kot že ime pove, potrdi ortodont. Ta najpogosteje ugotovi pomanjkanje prostora, ki je potreben za normalno izrast zob v zgornjem ali spodnjem loku. Odstranitev modrostnikov oz. njihovih zametkov omogoča hitrejšo in zanesljivejšo ortodontsko terapijo. Protetično indikacijo potrdi protetik, ki načrtuje fiksno ali snemno zobno-protetično delo. Tu igrata pomembno vlogo starost bolnika in lega zagozdenega zoba glede na oddaljenost od površja. »Zavedati se moramo, da operativni poseg v starosti nad 45 let pogosto pušča kostni defekt in je lahko tudi vzrok za zlom čeljustnice in možnost poškodbe mandibularnega živca,« razloži prof. dr. Žerdoner. In zato v takšnih primerih, če je le mogoče, specialisti opravijo operativni poseg le ob težavah.

Nedorečeno vprašanje je, kdaj nastopi pravi čas za odstranitev modrostnika
Povsem jasen odgovor ponujajo le absolutne indikacije: modrostni zob je treba odstraniti ne glede na starost bolnika. Seveda pa ga lahko odstranimo šele po tem, ko je popolnoma pozdravljeno vnetje. Idealni čas za odstranitev modrostnega zoba pri relativnih in ortodontskih indikacijah je v poznih najstniških letih oz. takrat, ko je formacija korenin vsaj do dveh tretjin končana ali ko se ugotovi, da modrostni zobje ne bodo izrasli. V poznejšem obdobju nastopijo spremembe, ki so tipične za staranje. Zob je obdan s čvrsto kostjo. Prostor med korenino in kostjo je ožji, kar otežuje ekstrakcijo zoba. Zato, pravi prof. dr. Žerdoner, je priporočljivo modrostne zobe odstraniti v starosti med 16. in 24. letom.

Kljub vsemu pa stroka nima jasno in natančno izdelanih meril za ocenjevanje sistema postavljanja odločitev. »Da se ne bi zgodile napake pri končni odločitvi, se v naši ustanovi ravnamo po indikacijah,« pojasnjuje prof. dr. Žerdoner in dodaja, da je kirurgov vpliv na končno odločitev mogoč le pri absolutnih in relativnih indikacijah. Protetične in ortodontske indikacije postavljata protetik oz. ortodont, kirurg pa se odloča na podlagi splošnih zdravstvenih indikacij oz. kontraindikacij za operativni poseg. Po besedah prof. dr. Žerdonerja se pri odstranitvi vedno odločajo individualno. Predvsem je pomembno, ali modrostni zob pokriva samo še sluznica ali leži pod kostnim pokrovom. Poleg predvidenih mogočih zapletov je treba upoštevati še starost bolnika.

Odločanje med splošno in lokalno anestezijo
Če smo do zdaj utemeljevali vzroke in ugotavljali, kdaj je najprimernejši čas za odstranitev modrostnikov, pa zdaj lahko preidemo na sam operativni poseg. Ta poteka v lokalni ali splošni anesteziji. Posamezni modrostni zob kirurgi na splošno odstranjujejo v lokalni anesteziji; po posegu gre bolnik v domačo oskrbo. Če se odločijo za odstranitev vseh štirih, pa je potrebna splošna. »Indikacije so bile pri nas v večini primerov ortodontske, saj s tem omogočamo čim hitrejši začetek ortodontskega zdravljenja. Hkrati v splošni anesteziji odstranjujemo modrostnike, ki sodijo pod relativno indikacijo, in to pri bolnikih pred puberteto in v poznem pubertetnem obdobju,« pravi prof. dr. Žerdoner.

Odstranjevanje modrostnikov v splošni anesteziji, pravzaprav v »spanju«, pomeni za bolnika veliko manjšo psihično obremenitev. Predvsem to razveseli mlajše paciente pa tudi starejše. Tiste, ki sodijo v skupino težjih primerov (na primer slika 3), razlaga prof. dr. Žerdoner. V lokalni anesteziji odstranjujejo zobe ambulantno – enega po enega, tudi če jih je treba odstraniti več. Predtem mora bolnik opraviti sanacijo zobovja, npr., znebiti se mora kariesa ali zobnih oblog. Posledica so lahko pooperativni vnetni zapleti, saj zobne obloge predstavljajo vir bakterij, ki se v času zmanjšane odpornosti organizma patološko razmnožijo. Prof. dr. Žerdoner opozarja še na nepazljivo in nestrokovno odstranjevanje spodnjih modrostnikov. Nastane lahko poškodba lingvalnega živca, zaradi katere ne čutimo polovice jezika, poškodba mandibularnega živca pa povzroči, da ne čutimo spodnje ustnice. Odstranitev zgornjih modrostnikov je za pacienta preprostejša. Poleg tega je to področje dobro prekrvavljeno in celjenje večinoma poteka brez vsakršnih zapletov.

Tisa Stergel