Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah.
"Blagoslov velikonočnih jedil je obred ljudske pobožnosti, ki je namenjen temu, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju," so sporočili iz Slovenske škofovske konference.
Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.
Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.
Papež Benedikt XVI. bo velikonočno vigilijo z blagoslovom ognja in vstajenjsko mašo v predverju bazilike sv. Petra vodil ob 21. uri.
V ljubljanski stolnici bo vigilijo ob 20. uri vodil ljubljanski nadškof Anton Stres, v mariborski stolnici pa ob 19. uri tamkajšnji nadškof Franc Kramberger.
Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković bo tako ob polnoči vodil bogoslužje v ljubljanski pravoslavni cerkvi.
