"Velikonočni prazniki so s svojo simboliko, še bolj pa s svojo vsebino, povezani z življenjem. Čeprav težko razumemo, da je življenje premagalo smrt, pa ta resnica sodi k osnovni substanci krščanske vere in se ji ni mogoče odpovedati," v poslanici piše Erniša.
Bog je po njegovih besedah tisti, ki iz nebivanja kliče k bivanju in ki zmore tudi iz smrti poklicati v življenje. S prav posebno pozornostjo moramo zato v teh praznikih to vero še bolj živo živeti, poudarja škof. Ob tem pa spomni tudi na solidarnost do drugih.
"Zavezati rano sočloveku je najodličnejše poslanstvo, ki nima alternative in ne prenese nobenega izgovora," je prepričan. Nameniti ljudem toplo in prijazno besedo, videti potrebe prestrašenega otroka, nesrečnega mladostnika, človeka brez dela, bolnega starca in jim pomagati so po njegovih besedah dejanja, ki pokažejo, ali smo civilizacijsko dorasli razmeram, v katerih živimo.
Kot meni, je vsak odvaljen kamen iz življenja našega sočloveka najlepši dokaz tega, ali damo kaj na resnico, ki pravi, da je slabo početje greh in poraz človečnosti. "Če temu ni tako, je to naš intelektualni in civilizacijski poraz," poudarja Erniša.
Generalno sporočilo velike noči po njegovem prepričanju ostaja in bo ostalo enako. "Na začetku sveta in njegove zgodovine in tudi na njegovem koncu ni Nič, ampak Bog, in to živi Bog. Bog, ki želi, da v tem svetu resnično človeško živimo in se tako obnašamo," pojasnjuje škof.
Ob koncu poslanice poziva, naj se vsi potrudijo za medsebojno spoštovanje, ne glede na to, ali po svetopisemskem izročilu verujejo o Kristusovem vstajenju verujemo ali ne. "Vera in nevera namreč skupaj potujeta že tisočletja. In vsak ima pravico, da se odloči kot se mu zdi prav," zaključuje Erniša.
