Križanič je ob tem povedal, da naj bi našli način, ki bo omogočil učinkovito gospodarjenje znotraj Kada. Trenutno minister tako še ne more napovedati ukinitve Kada, zato medijsko poročanje o tem po njegovih besedah nikakor ne drži. Kad je bil po ministrovem prepričanju stabilen in pomemben dejavnik, ki je tudi v krizi zelo dobro služil slovenskemu gospodarstvu, "zlasti na njegovem najbolj ranljivem delu, kjer banke s posojili niso zmogle vstopiti".

Pravno osebnost družbe bo treba po njegovih besedah še urediti, v vsakem primeru pa naj bi šli dohodki od tega premoženja na Zpiz. V najnovejšem predlogu zakona po Križaničevih besedah ostaja, da se bo oblikovala zavarovalnica, ki bo skrbela za štiri velike pokojninske sklade, največji med njimi je pokojninski sklad javnih uslužbencev, ostaja pa tudi to, da se bo Kad verjetno vključil v mešane slovensko-katarske in slovensko-kuvajtske kapitalske družbe oz. mešane sklade, ti pa naj bi služili predvsem naložbam v slovensko infrastrukturo.

Ostaja tudi Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki aktivno upravlja s Kadovimi deleži v družbah Adria Airways, Aero, Elan Skupina, Elektrooptika, Fotona, Novoles, Paloma, Rimske terme, Unior in Vegrad.

S preostalim premoženjem Kada naj bi najverjetneje upravljala agencija, ki jo predvideva predlog zakona o upravljanju s kapitalskimi naložbami države, prihodki od morebitnih prodaj pa bodo šli v pokojninsko blagajno. Kako bo s Kadovim kadrom oz. ali bo Kad ostal za portfeljsko upravljanje ali se bo del zaposlenih preselil na agencijo, je vprašanje, ki ga je treba še rešiti, je še zatrdil minister.

Ministrstvo za finance naj bi, kot je v sredo objavil časnik Delo, novi predlog zakona pripravilo, ker naj sprva predlagani model - da bi Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) strateške naložbe prenesli na državo, ta pa bi jima zagotovila nadomestno premoženje v obliki denarja, obveznic ali kapitalskih naložb - ne bi bil javnofinančno nevtralen.

Novi model naj bi, enako kot sedanji predlog, po pisanju Dela predvidel, da se od Kada oddeli zavarovalnica, ki bi upravljala pokojninske sklade in bi bila v državni lasti. Časnik je obenem zapisal, da naj bi se po novem vse ostalo Kadovo premoženje preneslo v last Zpiza, kar bi pomenilo, da bi Kad v sedanji obliki ukinili.

Sod, katerega življenjska doba se sicer izteče leta 2016, naj bi po novem ostal v sedanji obliki. Strateške naložbe bi ostale na Sodu, a naj bi jih ta upravljal v sodelovanju z omenjeno agencijo. Da bi lahko sod pokrival svoje obveznosti, ki letno znašajo okoli 200 milijonov evrov, bi mu država zagotavljala sredstva v obliki poroštva ali denarja, s čimer bi postopoma odkupovala strateške naložbe.

V novem predlogu naj ne bi bilo več poimensko opredeljenih strateških naložb (po prvotnem predlogu deleži v NLB, Zavarovalnici Triglav in Luki Koper ter tudi v NKBM, Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Petrolu, Krki in Pozavarovalnici Sava). Vprašanje strateških naložb bi se tako reševalo v okviru strategije dela omenjene agencije.