Omenjeni urad je 17. marca ponudnikom dostopa do interneta poslal tri odločbe z zahtevo za blokado tujih spletnih stavnic Bwin, Bet-at-home in Expect.

Podlago za odločbe, s katerimi v bistvu uvaja filtriranje interneta, je našel v popravljenem 107. členu zakona o igrah na srečo. Ta določa, da lahko nadzorni organ ponudniku storitve informacijske družbe naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da se take igre prirejajo.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je finančnemu ministrstvu, pod katerega okrilje sodi omenjeni urad, že podalo pobudo za čim prejšnjo spremembo zakona o igrah na srečo. Menijo namreč, da omenjena januarja potrjena novela zakona na tem področju v pravni red vnaša možnosti omejevanja svobode interneta.

Nad tem so zaskrbljeni tudi ponudniki dostopa do interneta. Zato so oblikovali skupno izjavo za javnost, v kateri izražajo "zaskrbljenost in nestrinjanje z odločbami za omejevanje dostopa do celotnih spletnih mest, ki jih je izdal Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo, kot tudi s spremembami zakonodaje, ki so podlaga za izdajo teh odločb".

Pod izjavo so se podpisali javni zavod Arnes, Teleing, Amis, Telekom Slovenije, Telemach, T-2, Tušmobil, Elektro Turnšek, Mobitel in Simobil.

Navedeni zagovarjajo stališče, da morajo skladno s področno zakonodajo omogočati učinkovito in nemoteno komunikacijo po elektronskih omrežjih, predvsem pa nikoli ne bi smeli posegati vanjo, razen če tako želi uporabnik sam ali pa jim to odredi pristojno sodišče.

Odločbe urada zato po njihovem mnenju predstavljajo izrazito odstopanje od teh načel, ob katerih se internetnim ponudnikom porajajo tudi vprašanja o sorazmernosti ukrepa, ki narekuje blokado spletnih mest.

"Mnenja smo, da skuša novela zakona - ter na njeni podlagi izdane odločbe urada - s cenzuriranjem interneta na neustrezen in dokazano neučinkovit način rešiti probleme, ki ne nastajajo na omrežjih slovenskih ponudnikov in jih tam zagotovo ni mogoče rešiti," so zapisali.

Dosedanja praksa je po njihovih navedbah v podobnih primerih poskusa blokade spletnih igralnic leta 2006 jasno pokazala ne samo, da je ukrep skrajno neučinkovit, ampak da lahko ima nepredvidene posledice za uporabnike in ponudnike.

"Namen odločb urada je v preprečitvi dostopa do spletnih igralnic, ki v Sloveniji niso pridobile ustreznega dovoljenja. Prepričani smo, da odločbe, ki jih je urad izdal, tega namena ne bodo dosegle," so poudarili.

Ob vsem tem se glede na to, da so predmet odločb spletna mesta, ki jih med drugim uporablja podjetje s sedežem v članici Evropske unije, še sprašujejo, zakaj se spori ne rešujejo znotraj področnih teles in pristojnih organov EU.

Podpisani internetni ponudniki menijo, da je potrebno sporne določbe zakona o igrah na srečo nemudoma spremeniti tako, da bodo vsebinsko usklajene s področno zakonodajo - zakon o elektronskih komunikacijah in zakon o elektronskem poslovanju na trgu. Uradu pa predlagajo, naj izdane odločbe odpravi.

Na koncu ponudniki še poudarjajo, da s to izjavo ne želijo izražati podpore dejanjem, ki jih država opredeli kot nezakonite, ter poglabljati problematike, do katere se je dolžna opredeliti država. Pač pa želijo izpolniti svojo dolžnost, da v skladu s pravnimi možnostmi opozorijo na pomanjkljivosti predvidenih ukrepov.

Na ministrstvu za finance se zaenkrat še niso odzvali na današnjo izjavo za javnost, so pa že v torek za STA pojasnili, da je področje iger na srečo specifična dejavnost, ki prav zaradi svoje posebne narave od države zahteva izvajanje ukrepov na področju javnega reda in varstva potrošnikov.

Temeljno načelo, ki je izrecno zapisano tudi v zakonodaji s področja iger na srečo, je, da naj igre na srečo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaščitijo mladoletniki in druge občutljive osebe pred škodljivimi vplivi čezmernega igranja iger na srečo ter da se varujejo udeleženci iger na srečo.

Omenjeno načelo je po navedbah ministrstva povsem v skladu s pravnim redom EU, ki sicer prepušča področje prirejanja iger na srečo nacionalnim ureditvam posameznih držav članic ob upoštevanju temeljnih načel EU. Tako je urad za nadzor prirejanja iger na srečo pristopil k izvajanju zakonsko predpisanega ukrepa in doslej izdal odločbe o omejitvi dostopa do omenjenih treh spletnih strani, za katere je bilo prirediteljem spletnih iger na srečo predhodno izdana odločba o prepovedi prirejanja iger na srečo, pa je sami prireditelji niso izvršili.

Odločba ponudnikom dostopa nalaga, da morajo v roku 15 dni po prejemu odločbe omejiti dostop do konkretno navedene spletne strani, na kateri gospodarska družba prireja spletne igre na srečo, z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova v IP-naslov. Hkrati mu nalaga, da Uradu za nadzor prirejanja iger na srečo predloži poročilo o izvedbi naloženega ukrepa v osmih dneh po omejitvi dostopa do spletne strani.

Na vprašanje, ali bodo internetni ponudniki to dejansko storili, v enem od ponudnikov, družbi Telekom Slovenije, pravijo, da bodo na to odgovarjali v petek.