Tisti, ki na dan pokadijo 20 ali več cigaret, so na inteligenčnem testu dosegli do sedem in pol točk manj kot nekadilci. Kadilci, stari od 18 do 21 let, so v povprečju dosegli 94 na IQ testu, medtem ko so nekadilci dosegli 101. Tisti, ki pokadijo več kot škatlico cigaret na dan, so v povprečju dosegli še nižje rezultate – 90. Precej različno raven so dosegli tudi bratje, pri katerih je eden kadil in drugi ne. Kljub podobnemu vplivu okolja, so nekadilci dosegli višjo raven na testu kot njihovi „kadilski“ bratje.

Mark Weiser s centra Sheba Medical Center, ki je vodil raziskavo, je dejal, da ni jasno ali kajenje res vpliva na nižji inteligenčni količnik oziroma ali so manj inteligentni ljudje samo bolj nagnjeni k takšnim ali drugačnim škodljivim razvadam. „Rezultati študije so precej direktni,“ je dejal. „Pregledali smo podatke glede inteligenčnih količnikov in kajenja: rezultati so bili slabši pri mladih kadilcih v primerjavi z nekadilci, tudi pri bratih. Tisti, ki so začeli kaditi med 18 in 21 letom, imajo nižji IQ od tistih, ki ne kadijo,“ je še dodal Weiser.

„Jasno je, da se za kajenje ponavadi odločijo ljudje z nižjim inteligenčnim količnikom. To ni le stvar socialnoekonomskega statusa,“ je še dodal. Weiser je poudaril, da bi rezultati lahko potrdili prejšnje prepričanje, da manj inteligentni ljudje pogostokrat sprejmejo slabše odločitve glede svojega zdravja – da pogosteje posežejo po drogah, se nezdravo prehranjujejo in se premalo gibajo. Po njegovem mnenju bi rezultate raziskave lahko uporabili v kampanji proti kajenju, tako da bi se usmerili predvsem na mlade z nižjim inteligenčnim količnikom.

Raziskava je še razkrila, da 28 odstotkov mladih, ki so sodelovali v raziskavi, pokadi eno do dve cigareti na dan, trije odstotki vprašanih so priznali, da so kadili v preteklosti, 68 odstotkov pa je zatrdilo, da cigaret nikoli niso poskusili.

Na povezavo med kajenjem in zmanjšanimi miselnimi sposobnostmi je leta 2004 namignila že raziskava univerze v Aberdeenu. Rezultati škotske raziskave Scottish Mental Survey, ki so jo prvič izvedli leta 1947, ko so bili vsi prostovoljci stari 11 let, in testiranje 53 let kasneje ponovili, so pokazali, da so se kadilci odrezali slabše od nekdanjih kadilcev in nekadilcev.

Znanstveniki zaenkrat še ne znajo razložiti povezave med manjšo kapaciteto pljuč in hitrejšim staranjem možganov, vendar pa predvidevajo, da kajenje povzroči oksidativni stres, kar zakrivi poškodbe DNKja.