Centralni bančniki pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca ugotavljajo, da naraščajo zamude komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank in da se veča obseg nedonosnih terjatev. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni se je pri nefinančnih podjetjih do septembra 2009 kar podvojil. Precej so Kranjčevi zaskrbljeni zaradi visokega finančnega vzvoda v gradbeništvu, prometu in poslovanju z nepremičninami, položaj komitentov gradbenega sektorja pa še dodatno zaostruje lani prvič zaznano manjše povpraševanje od ponudbe nepremičnin. "Do te dejavnosti so relativno najbolj izpostavljene majhne domače banke," opozarjajo v Banki Slovenije.

Na drugi strani pa Kranjčevi opažajo, da se je izpostavljenost bančnega sistema do kreditiranja holdingov zmanjšala zaradi unovčevanja zavarovanj. A kljub temu banke še niso rešene, saj prav v tem segmentu poslovanja bank zamude in oblikovanje rezervacij ter slabitev najhitreje naraščajo. Najbolj pa so zaradi zamud pri vračanju posojil do holdingov izpostavljene banke v večinski tuji lasti, je razbrati iz poročila.

Kranjčevi ugotavljajo, da so banke lani skušale z zaostrovanjem kreditnih standardov ohraniti raven dohodka. Aktivne obrestne mere slovenskih bank lani niso sledile padanju referenčnih obrestnih mer, deloma tudi zato, ker so banke na tak način kompenzirale visoke stroške rezervacij in oslabitev. Banke so kreditne pogoje lahko zaostrovale tudi zaradi boljšega pogajalskega položaja - slovenska podjetja so namreč bolj zadolžena od evropskega povprečja, zaradi krize pa še toliko bolj odvisna od bančnega financiranja, še pravijo centralni bančniki.

Za letos bankam Kranjčevi napovedujejo še zahtevnejše izzive. Dovolj zgovorno je že dejstvo, da so banke v domači lasti do septembra lani uspele obnoviti le 11 odstotkov tujega financiranja, medtem ko so banke v večinski tuji lasti bile pri tem uspešne 70-odstotno. Stroški financiranja bank so sicer po ocenah Banke Slovenije dosegli dno in se bodo začeli počasi zviševati. Pri tem velja omeniti, da imajo banke v večinski tuji lasti znatno nižje stroške financiranja kot banke v večinski domači lasti, v najslabšem položaju pa so, razumljivo, male domače banke. Ker je financiranje ECB in države začasno, Kranjčevi predvsem velike banke pozivajo, naj se osredotočijo na pridobivanje virov z izdajanjem vrednostnih papirjev, pri tem pa naj ne pozabijo domačih institucionalnih vlagateljev.

barbara.hren@dnevnik.si