Področje gradbeništva je tradicionalno področje, ki je pod nadzorom inšpekcije za delo iz več razlogov. Deloma zaradi tega, ker je panoga sama po sebi nevarna in se dogajajo številne poškodbe pri delu. Po drugi strani pa se s to dejavnostjo ukvarja veliko podjetij z veliko zaposlenimi.

V preteklosti so bile v gradbeništvu najpogostejše kršitve s področja varnosti in zdravja pri delu, organizacije gradbišč in zaposlovanja. Zelo redko pa so inšpektorji ugotavljali kršitve na področju denarnih terjatev in kršitve na področju omejitev delovnega časa, s katerimi pa se večinoma srečujejo danes, je za STA povedal glavni inšpektor za delo.

Po njegovih besedah je očitno, da je gospodarska kriza, ki se je začela jeseni 2008, na področju gradbeništva zarezala velike rane. Nelikvidnost se je razplamtela in je problem že pri velikih podjetjih, pri majhnih pa še toliko bolj, ker so v velikih projektih potisnjeni na rep podizvajalske verige.

Kršitve, ki jih danes obravnavajo inšpektorji za delo, kjerkoli opravijo pregled, so posledica plačilne nediscipline, ki se je zaradi nelikvidnosti prenesla na čisto vse gradbene subjekte. Sredstva so vezana v izgrajenih objektih, ki pa niso našli kupca in ceno tega plačujejo delavci na koncu te verige, ugotavlja glavni inšpektor za delo.

Kršitve tako ugotavljajo pri malih kot velikih podjetjih. Podjetja, kot so Vegrad, SCT, Primorje in Kraški zidar, imajo gradbišča vsepovsod in so na očeh vsem, pravi glavni inšpektor za delo in dodaja, da pa imajo "v principu" manj težav z velikimi kot pa z majhnimi delodajalci. Ob ugotovitvah kršitev najpogosteje delodajalcem izdajo ureditveno odločbo, s katero mu naložijo ravnanje, ki bo skladno z zakonom. Naletijo pa tudi na prekrške in sume storitve kaznivih dejanj.

"Kazni so predpisane v zakonu že dalj časa. Najbrž so, ko v takšni drastični situaciji pridejo na plan, zelo majhne. Predvsem tudi niso uspešen način spopadanja s problemom, zato ker če inšpektor kaznuje delodajalca, ki ni izplačeval plač zato, ker ima že eno leto blokiran račun, potem ta kazen k ničemur ne prispeva. Ta kazen je učinkovita takrat, kadar ima delodajalec denar, pa ga noče dati," pravi Brezovar.

Glavni inšpektor za delo sicer meni, da inšpektorat svojo vlogo odigrava, vendar pa to ni orodje, ki je v vseh primerih lahko učinkovito. "In ko gre za splošno finančno nedisciplino, to ni posebej koristen instrument," pravi Brezovar.

V primeru kočevskega podjetja Prenova podjetnika Zorana Perkovića so prijavo kršitev 1. marca podali delavci. Inšpektor je opravil več pregledov, ugotovil številne kršitve na področju plač, regresa, sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in odmere dopusta.

V vseh primerih je stekel prekrškovni postopek, izrečena bo denarna kazen, nato bo podjetnik imel možnost pritožbe in če bo upravičena, bo o tem odločalo sodišče. Zadeva lahko še nekaj časa traja, pravi Brezovar, ki se boji, da je takšnih primerov še več.