Številni manjši izvajalci gradbenih del in zaključnih del v gradbeništvu so se v času krize znašli v velikih težavah. "Najbolj so prizadeti tisti, ki so bili ves čas svojega dela vezani na enega velikega izvajalca in so bili prisiljeni zanj delati tudi pod poslabšanimi pogoji," je za STA ocenil podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec.
Ko so se pogoji v gradbeništvu poslabševali, so namreč tudi veliki gradbeniki, kot so Primorje, SCT in Vegrad, močno zaostrovali pogoje do svojih podizvajalcev, izpostavlja Bukovec.
V odnosih s podizvajalci so velika gradbena podjetja v Sloveniji na eni strani zbijala cene ter podaljševala plačilne roke, istočasno pa so zmanjševala rednost plačil oziroma povečevala zamude. "Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti," je opozoril Bukovec.
Številni obrtniki in podjetniki so bili zato prisiljeni zamude v plačilih prenesti v neredno izplačevanje plač zaposlenim, drugi pa so plače izplačevali, a ob tem niso uspeli poravnati še prispevkov za svoje zaposlene. Veliko malih obrtnikov, ki niso uspeli pokriti prispevkov in davkov, se je zato znašlo v davčnih dolgovih.
"Jasno je, da so temu sledila zapiranja podjetij," pojasnjuje Bukovec. Tisti, ki so odjavo opravili v času, ko so bili njihovi davčni dolgovi še obvladljivi, so naredili pravo potezo, meni sogovornik. Tisti, ki so čakali ali pa še čakajo, pa lahko izgubijo tudi vse svoje premoženje, kar lahko pripelje tudi do osebnih tragedij.
Cene v gradbenih delih in zaključnih delih v gradbeništvu so sicer upadle za 10 do 20 odstotkov, obseg dela pa je nižji za 30 do 40 odstotkov, ocenjuje Bukovec. Najbolj krizni so zadnji trije meseci. "Lanska prva polovica leta je bila bistveno boljša, saj zmanjšanega obsega dela še nismo toliko čutili," pojasnjuje.
Pogodbeni roki med velikimi gradbenimi podjetji in njihovimi podizvajalci so večinoma dolgi 60 ali 90 dni, dejansko pa morajo manjši izvajalci sedaj na denar čakati od 120 do 150 dni, še izpostavlja Bukovec. Kadar so v projekt vključeni manjši investitorji ali zasebne stranke, so dogovorjeni roki sicer krajši, tudi med temi strankami pa je kar nekaj takih, ki ne plačujejo redno.
"Ni enostavno, posebno če se spomnimo najboljših časov gradbeništva v letu 2007 in začetku leta 2008, ko smo vsi imeli dela preveč. Zdaj smo na realnih tleh," poudarja Bukovec in dodaja, da je v gradbeništvu glede na obseg dela trenutno 25 do 30 odstotkov zaposlenih preveč. Razmere v gradbeništvu so predvsem za manjše izvajalce zelo resne, zato je skrajni čas, da pristojne institucije poiščejo ustrezne rešitve za ureditev zaostrene situacije, še opozarjajo v OZS.
