Študentski predstavniki so še vedno prepričani, da je študentsko delo, kot ga poznamo, v svojem jedru zdrav sistem, ki ne potrebuje drastičnih sprememb, kot menijo na MDDSZ, temveč le nekatere popravke. "Vzpostaviti bi bilo treba enotno evidenco vpisa ter povečati nadzor nad študentskim delom in tako bi rešili 90 odstotkov težav," je povedal Žiga Schmidt, predsednik Študentske organizacije v Mariboru (ŠOUM). Popolnoma nasprotnega mnenja pa so na MDDSZ: "Študentsko izhodišče je, da naj bi študentsko delo ostalo urejeno tako, kot je, oziroma naj bi se urejalo v zakonu o študentskem delu, a to smo že na sestanku pri predsedniku vlade Borutu Pahorju jasno zavrnili, saj so nove ureditve mogoče le v zakonu o malem delu in vztrajamo pri teh formalnih izhodiščih," je bil jasen vodja sektorja za programe zaposlovanja Zoran Kotolenko. V tem pa leži razlog, zakaj študentje sedaj zavračajo sodelovanje: "Če izhodišča, ki so pripravljena na napačnih temeljih, ne dopuščajo sprememb in bi vsaka razprava tekla le v sklopu že pripravljenih izhodišč MDDSZ, se ne moremo pogajati," poudarja Schmidt.

Kljub temu pa oboji priznavajo, da v celostnem urejanju študentske problematike vidijo mnoge skupne točke, denimo to, da je treba zagotoviti večje število postelj v študentskih domovih in povečati število štipendij ter s tem izboljšati socialni položaj študentov. "Sočasno z zakonom o malem delu se spreminja tudi zakon o štipendiranju, ki bo potrojil število državnih štipendij za študente, torej bo namesto 14.000 kot sedaj dodeljenih 40.000 državnih štipendij," pa je že zagotovil Kotolenko. A študentski predstavniki opozarjajo, da v izhodiščih zakonov doslej niti evro ni bil namenjen za več štipendij.

Sicer pa študentje na trgu dela tudi nočejo biti izenačeni z brezposelnimi in upokojenci, kot predvidevajo izhodišča zakona, ter nasprotujejo temu, da bi se študentsko delo štelo v delovno dobo. "Delo ne bo ukinjeno, nadaljevalo se bo v drugačni obliki," pa vztraja Kotolenko, "a bo bolj omejeno z dajatvami," dodaja. Sedaj te znašajo 12,5 odstotka na neto urno postavko, po novem pa bi znašale do 30 odstotkov, je dodal Kotolenko.

Povedal je, da je razočaran nad odločitvijo študentov, nov zakon o malem delu pa bo v vladi še pred poletjem. Medtem pa Šoba pravi, da so pripravljeni na "razpis referenduma, zasedbo prostorov in državljansko nepokorščino".