„Brez socialnega dialoga Slovenija ne bo prišla iz krize“

Vsebine v sklopu projekta V socialnem dialogu bomo v Dnevniku v Zaposlitve&kariera spremljali vsakih 14 dni.

Kako ocenjujete trenutno raven socialnega dialoga v državi?
Socialni dialog po mojem mnenju še nikdar ni bil na tako nizki ravni kot sedaj. V bistvu ga sploh ni. Socialni partnerji se med seboj ne pogovarjajo, se ne usklajujejo tudi zaradi velikega nezaupanja In za to stanje je odgovorna vlada. S kupčkanji namreč en dan ponuja določene rešitve enemu partnerju, drugi dan pa drugemu, kar se je na primer dogajalo pri določanju višine minimalne plače in pri zakonu o delovnih razmerjih. Zdaj delodajalci ne sodelujejo več v Ekonomsko socialnem svetu in ESS izgublja svojo vlogo. Podobno se dogaja tudi pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah. Prav je. da je bil zakon o minimalni plači umaknjen iz paketa in partnerji so se s tem strinjali, a problematično je, na kakšen način je do tega prišlo. Glede na to da je to socialno-demokratska vlada, ki naj bi spodbujala dialog, je ta dialog uničila. Zakona o delovnih razmerjih ne bo mogoče peljati mimo dialoga. Brez dialoga pa Slovenije ne bomo pripeljali iz krize.

Dušan Rebolj, predsednik Pergama.

Zakon o minimalni plači predvideva, da se minimalna plača s sedanjih 597,43 evra bruto poviša na 734,15 evra bruto, kar pomeni, da neto znaša 562 evrov, kolikor znaša košarica minimalnih življenjskih stroškov za leto 2009. Minimalna plača bo dosežena postopoma, najpozneje do 2012. Kako ste zadovoljni s tem dogovorom?
'isDa je bila sprejeta izven paketa delovne zakonodaje, je prav. Če bi zdaj čakali na celoten paket, kot so predlagali delodajalci, dogovora ne bi dosegli niti do poletja. Tudi z njenim postopnim dvigovanjem in višino smo se strinjali, problem pa je način, kako je do tega prišlo. Na pogovorih pri premierju so nekateri poudarjali, da ni pomembno, kako se do tega zneska pride, jaz pa sem opozoril, da je to zelo pomembno. Poudaril sem, da je edini izhod dvig splošne olajšave. Opozoril sem, da lahko pride do sistema domin, saj se lahko na podlagi minimalne plače vrstijo druge zahteve, a je premier odgovoril, da denarja v proračunu ni. Zdaj bo prihajalo do uravnilovke ne glede na izobrazbo in odgovornost, kar je za srednji kader, ki najbolj vleče podjetje, slabo in lahko se rojevajo novi konflikti.
Vlada tukaj ravna napačno. Že pred letom dni smo opozarjali, da je treba odpreti razpravo o prispevkih, ki bi jih lahko skorigirali navzdol. Če to uredimo z višjo splošno olajšavo in nižjimi prispevki, bi močno znižal stroške v podjetjih. Imeli bi elegantno dobro dolgoročno rešitev. Tako pa se zadeva pelje v napačno smer.

Pripravljajo se spremembe delovne zakonodaje. Kateri so ključni Pergamovi predlogi?
Ne vem, kaj ima vlada v glavi in kaj je obljubljala delodajalcem, razen, kar so o tem poročali mediji. Mi smo na vlado svoje predloge poslali, predlogov, ki jih je dala delodajalcem, ne poznamo, prav tako nam noče predstaviti stališč delodajalcev. To vse pove o ravni socialnega dialoga. Dejstvo pa je, da so gledano širše na trgu dela potrebne spremembe. Stroške odpuščanja bi lahko v določenem delu prevzela država. Če se razpravlja o odpravnini v primeru odpuščanja, je prav, da se tako, kot je v drugih državah, dvigne višina nadomestila za brezposelnost in podaljša čas njegovega prejemanja. Stroške bi namesto podjetja nosila država. Za brezposelnega človeka je to bistvenega pomena, saj se lahko v tem času prekvalificira. Predlagali smo, da je treba začeti z oblikovanjem skladov, ki bi pomagali pri reševanja presežnih delavcev. To smo sklenili že pred petimi leti, a od tega se do sedaj ni zgodilo nič. Začetek oblikovanja skladov je nujen, saj bi tako lahko uporabljali sredstva za usposabljanje ljudi. Tretji ukrep, ki ga predlagamo, gre v smer oblikovanja spodbud in olajšav za investitorje in podjetja, imamo pa tudi strukturno nezaposlenost, kar pomeni da je treba sistem izobraževanja nujno prilagoditi potrebam trga. V Pergamu ne izključujemo možnosti, da se oceni, ali so vsi postopki v ZDR transparentni. Res jih je treba poenostaviti, vendar pa pri tem ne sme biti oškodovan interes šibkejšega, torej delavca. Treba je v celoti izenačiti pravice ne glede na vrsto zaposlitev, poleg tega smo odločno proti temu, da bi obdavčili zaposlitev za določen čas, zaposlenim za določen čas naj tudi pripada odpravnina. Vse te predloge je treba seveda povezati med seboj. A jasno povem še enkrat, da bianco menice za znižanje pravic Pergam ne bo dal! Predlogi, kot so znižanje stroškov dela na račun dopustov, dodatkov na delovno dobo, prevoza na delo in malice pa res izvirajo iz fevdalizma. Iskanje rezerv na teh točkah so smešne. Z vsakršno spremembo, ki bo zajedala elementarne pravice delavcev, bomo zaostrili svoje zahteve.

V kolikšni meri sodelujete pri pripravi izhodne strategije?
Socialnih partnerjev pri njeni izdelavi ni bilo zraven. Vlada sicer lahko prevzame odgovornost za to in jo nato posreduje socialnim partnerjem v potrditev, a to ni socialni dialog. Če pa vlada računa, da bomo sodelovali samo pri zakonskih predlogih, je to za nas povsem nesprejemljivo. Tudi glede vsebine imamo resne pomisleke. Strategija ima smisel le, če se bodo znižali obremenitev gospodarstva in stroški dela. A do sedaj s tega vidika pravih vladnih predlogov še ni. Pričakovali smo tudi razpravo o korekciji socialnih prispevkov, saj zaposleni plačujejo več kot podjetje in tu je po našem mnenju tudi največji manevrski prostor. A tudi tu ni bilo nobenih predlogov. Skrbi me, da se razpravlja o spodbujanju gospodarstva preko SID, namesto da bi z davčnimi olajšavami spodbudili podjetja in investitorje k vlaganju. Davčno je treba razbremeniti tiste, ki želijo vlagati. Ne pa, da to počne neka ustanova z vrha, ko pa vemo, da niti prva niti druga shema nista bili uspešno zaključeni.
Predlogi, ki govorijo o malicah, prevozu na delo, dopustu, delovni dobi, so strokovno in politično in interesno zgrešeni. To niso prave poteze za reševanje problemov. Na trgu dela je treba doseči, da se brezposelnega človeka vnovič čim prej umesti nazaj v delo. Dosedanje reforme niso izhod iz krize. Glede pokojnine je smiselno, da dosežemo daljše ostajanje na trgu dela samo s spodbudami, opredeliti je treba, kakšna je vstopna pokojnina, nesprejemljiva se nam zdi izenačitev žensk in moških za vsako ceno. Prav tako je sporno in za nas povsem nesprejemljivo zniževanje nadomestil v primeru bolezni. O tem smo bili s prejšnjim ministrom za zdravje že dogovorjeni.

Bili ste uspešni pri panožni kolektivni pogodbi, saj ste z aneksom dosegli dvoodstoten dvig osnovnih plač. Zapleta pa se pri pogajanjih o splošni kolektivni pogodbi, katere veljavnost se je iztekla z novim letom.
Res je. Vrtimo se v krogu in na dosedanjih pogovorih se še nismo uspeli pogovarjati o bistvenih vprašanjih. Naš cilj je dogovoriti pogodbo, ki bi bila glede vsebine širša od dosedanje, predvsem pa pričakujemo, da bo jasno določena plačna politika, ki mora upoštevati višino nove minimalne plače in nujnost usklajevanja dejanskih plač. Pred nami so tudi zahtevna pogajanja v papirni in grafični dejavnosti tudi v luči najnovejše spremembe minimalne plače in uravnilovke v plačah, ki jo prinaša.