Delodajalci so predlog odločno zavrnili in vztrajajo pri paketni rešitvi, s katero bi med drugim odprli vprašanja znižanja odpravnin in skrajšanja odpovednih rokov. Edini konkretni dogovor je tako bil, da definicija minimalne plače (na zadovoljstvo delodajalcev) za zdaj ostane taka kot doslej, kar pomeni, da se bodo vanjo še naprej vštevali dodatki.

Socialni partnerji se bodo znova sestali 8. januarja, ko naj bi vlada pripravila nekoliko korigiran prvotni predlog. Ta, kot je znano, predvideva, da bi s 1. januarjem minimalno plačo zvišali na 510 evrov, v naslednjih dveh letih pa bi se postopoma zvišala do ravni minimalnih življenjskih stroškov, ki je trenutno pri 562 evrih.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je povedal, da so na obeh straneh "trda stališča", in poudaril, da lahko država razbremeni stroške dela samo v omejenem obsegu. Dvig minimalne plače je po oceni vlade zaradi javnofinančnih posledic možno izvesti le s posebno olajšavo za prejemnike minimalne plače. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je pojasnila, da bi dvig minimalne plače na višino 562 evrov na osnovi dviga splošne olajšave pomenil med 400 in 500 milijoni evrov javnofinančnih izdatkov, posebna olajšava pa bi državo stala približno desetkrat manj.

"Izračuni, ki jih je včeraj predstavila vlada, kažejo, da država sama ne more v celoti zagotoviti dviga, ki ga zahtevamo. Del stroškov bi morali nositi tudi delodajalci, ki pa to zavračajo. V tem je jabolko spora," je dejal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, ki se sicer zavzema za splošno olajšavo, saj bi posebna olajšava po njegovem mnenju povzročila plačno uravnilovko. Rebolj glede razrešitve problema ni optimističen. "Delodajalci so znova opozorili, da je zanje sprejemljiv le paket, v katerem bi odprli vprašanje odpravnin in odpovednih rokov. Tu pa se bo dokončno zalomilo," ocenjuje Rebolj in napoveduje: "Če dviga minimalne plače ne bo, bo v podjetjih počilo." Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je opozoril, da za dvig minimalne plače niso potrebni nobeni izračuni. "Vlada je sama ugotovila, da minimalni življenjski stroški znašajo 562 evrov, kar pomeni, da sedanja višina minimalne plače ne omogoča preživetja. Če ima vlada le količkaj modrosti, ne bi smela niti pomisliti, da bi bil dvig nižji," je dejal Semolič. Pri tem je opozoril, da morajo k dvigu minimalne plače prispevati tudi delodajalci. Prepričan je, da si večina podjetij zahtevan dvig lahko privošči.

V primeru, da se minimalna plača ne bo zvišala na vsaj 562 evrov, pa predsednik ZSSS napoveduje "alternativni scenarij". "V prihodnje ne bo več demonstracij, sporočili bomo le datume stavk," je opozoril Semolič in pojasnil, da so stavke ahilova peta delodajalcev.

Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je znova poudaril, da gospodarstvo ne zmore dviga minimalne plače, kot ga zahtevajo sindikati. Prepričan je, da je edina pot čimprejšnja sklenitev socialnega sporazuma in paketno reševanje problemov. "Minimalna plača je lahko le eden izmed elementov v paketu, ki mora odpreti tudi elemente delovnopravne in davčne zakonodaje. Parcialne rešitve nas oddaljujejo od socialnega dogovora, ki bi neposredno vplival na izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je dejal Smole.