Po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se izplačila omenjenih v primerjavi z letom 2008 namreč niso bistveno spremenila, k temu pa so prispevala predvsem podjetja, ki imajo monopolni položaj na trgu in so v večinski državni lasti.
"Gre za podjetja, ki se ukvarjajo z oskrbo z vodo in elektriko, podjetja v rudarski dejavnosti in zavarovalnice," je na predstavitvi novega Ekonomskega ogledala pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle. Po njegovem je dokaj nenavadno, da se izplačilo božičnic in 13. plače ni bistveno spremenilo glede na leto 2008, predvsem glede na krizo v gospodarstvu. Za komentar ugotovitev Umarja smo se obrnili tudi na ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki pa na naša vprašanja ni želel odgovarjati.
V omenjeni publikaciji je Umar na podlagi ocenjenih kratkoročnih in dolgoročnih koeficientov elastičnosti stroškov dela na zaposlenost naredil tudi analizo pritiska dviga minimalne plače na trg dela. Ugotovil je, da bo v prihodnjih nekaj mesecih zaradi dviga minimalne plače službo izgubilo 5000 ljudi, v procesu prilaganja pa bi se lahko številka povzpela na 20.000. Omenjen ukrep bo imel še en vpliv, in sicer bo zgostil distribucijo plač, je dejal Vasle ter napovedal, da utegne biti število izgubljenih delovnih mest zaradi verjetnih zahtev po zvišanju plač tudi med tistimi, ki zdaj prejemajo nekoliko višje plače od minimalne, še večje od ocenjenega.
V zadnjem lanskem četrtletju so bili sicer vidni znaki izboljšanja izvoza, medtem ko so se še naprej kopičile težave v gradbeništvu in gostinstvu. Poslabšale so se tudi razmere na trgu dela ter na slovenskem finančnem trgu. "V zadnjem četrtletju lani je prišlo do najizrazitejše umiritve kreditne aktivnosti v celotnem letu. Zadolževalo se je le prebivalstvo, medtem ko so podjetja in ostale nefinančne institucije posojila decembra neto odplačevala četrti mesec zapored," ugotavljajo v Umarju.
V lanskem letu so se podjetja tako skupaj zadolžila za le 24,6 milijona evrov, kar ne dosega niti enega odstotka vrednosti iz leta 2008. Zaradi tega so se podjetja začela močno zadolževati v tujini, saj se je delež neto zadolževanja podjetij od leta 2008 do konca leta 2009 povečal s 15 odstotkov na 80 odstotkov. "Tujina je tako postala ključni del financiranja domačih podjetij," pojasnjuje Vasle. Težave s financiranjem podjetij je nekoliko umirila jamstvena shema, pri čemer se je največ razpoložljivih posojil (48 odstotkov) steklo v predelovalne dejavnosti, več kot četrtina pa v gradbeništvo.
