Odhod Mandele iz zapora Victor Vester nedaleč od Cape Towna - tam je preživel svoja zadnja leta v ujetništvu, potem ko je bil kar 18 let v zloglasnem zaporu na otoku Robben - je pomenil začetek konca več kot 300-letnega podjarmljenja temnopolte večine v JAR.

Izpustitev Mandele, ki ga je takrat poznal že ves svet, je sledila presenetljivi napovedi tedanjega predsednika JAR Frederika Willema de Klerka v parlamentu, da bo opustil dotedanjo politiko apartheida in odpravil 30 let staro prepoved delovanja Mandelovega Afriškega narodnega kongresa (ANC).

Kot glavne razloge za svojo odločitev je de Klerk navedel vse večjo izolacijo južnoafriške bele manjšinske vlade, mednarodne gospodarske sankcije proti JAR ter razpad Sovjetske zveze, a k njej je nedvomno veliko prispevala tudi Mandelova karizma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po več letih pogajanj so leta 1994 sledile prve demokratične volitve v JAR, na katerih je lahko sodelovalo tudi temnopolto prebivalstvo, ter tudi uradna odprava apartheida. Na volitvah sta slavila Mandela in njegov ANC. Naslednjih pet let je bil Mandela prvi južnoafriški temnopolti predsednik. V prvi vrsti gre njemu tudi zahvala, da je prenos oblasti potekal mirno in brez krvavega maščevanja za stoletja zatiranja.

A dve desetletji po dogodkih, ki so se zapisali v zgodovino, so visoka pričakovanja, optimizem in neizmerno veselje Južnoafričanov usahnili in se umaknili razočaranju in jezi ob veliki revščini, socialnih razlikah ter razširjenemu kriminalu in korupciji, ob tem poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V 16 letih po prvi volilni zmagi ANC je JAR beležila konstantno gospodarsko rast, ki sta jo spremljala krepitev temnopoltega srednjega sloja ter dramatično razširjen dostop do stanovanj, elektrike in zdravstvene oskrbe. A po drugi strani je JAR danes država z največjim prepadom med bogatimi in revnimi na svetu. Brezposelnost ostaja pri 30 odstotkih, kakih 5,7 milijona Južnoafričanov je okuženih z virusom HIV, kriminal je endemičen s povprečno 50 umori dnevno.

Danes 91-letni Mandela je hudo bolan in se vse bolj izogiba javnim nastopom, poroča dpa in dodaja, da Južnoafričani upajo, da bo dočakal vsaj še njihov velik ponos - svetovno nogometno prvenstvo, ki ga bo letos poleti gostila JAR. Četrtkove spominske slovesnosti v svojem nekdanjem zaporu se Mandela ne bo udeležil, prisostvoval pa naj bi govoru sedanjega predsednika JAR Jacoba Zume v parlamentu.

Zuma naj bi v govoru o razmerah v državi spomnil na optimizem izpred 20 let, a hkrati iskreno spregovoril o današnjih težavah sodržavljanov. Zuma in stranka ANC, ki sta na lanskih volitvah zmagala z obljubami o odločnem boju proti revščini in izboljšanju javnih storitev, naj bi se namreč vse bolj zavedala, da podpora volivcev ni brezpogojna in se morata zanjo boriti.

Frans Cronje z Južnoafriškega inštituta za rasne študije poudarja, da je Zuma pod vse večjim pritiskom. "Pritiski so veliki in jeza v revnih temnopoltih skupnostih hitro narašča, razočaranje nad delom vlade pa je vse večje," je dejal.